Archive for the ‘Dejstva’ Category

Holesterol

Holesterol se je prvič znašel na naslovnicah ameriških časopisov leta 1952. Dvajset let pozneje so ga tudi drugod po svetu dodali k srčni enačbi.

Je voskasta snov, ki nastaja iz zaužitih maščob. Telo jo potrebuje za tvorbo celičnih open, hormonov in prebavne tekočine žolčne kisline. Ločimo dva osnovna tipa holesterola: slabi holesterol LDL povzroča škodljive arterijske obloge, dobri holesterol HDL odvaja holesterol LDL v jetra, kjer se razgrajuje.

Kako se nabira? Maščobne obloge na trebuhu, prehrana z visoko vrednostjo nasičenih maščob in pomankanje telesne dejavnosti hitro sprožijo povečano nabiranje holesterola LDL v jetrih. Prehrana z nizko vsebnostjo enkrat nasičenih maščob in premalo gibanja pa lahko povzročita tudi znižanje vrednosti holesterola HDL. Enako učinkujeta tudi kajenje in diabetes.

Najnovejše raziskave kažejo, da je eden izmed podtipov holesterola LDL z izjemno majhno gostoto še posebej nevaren. Te tesno nagnetene delce napadajo prosti radikali v krvi. Ti drobni delci LDL nato zlahka pronicajo skozi žilne stene in tvorijo podlago za nalaganje ateroskleroznih oblog. Visoka raven holesterola torej zvišuje tveganje za aterosklerozo, nizka pa ga zmanjšuje.

Maščobne beljakovine velike gostote HDL divjajo po krvnem obtoku in lovijo lipoproteine nizke gostote LDL, da jih naložijo nase in pripeljejo do jeter, kjer jih skupaj s holesterolom odložijo. Beljakovine HDL delujejo kot antioksidanti in LDL, ki se je že vgradil v stene arterij, preprečujejo, da bi začel tvoriti nevarne obloge. HDL so pri varovanju žil tako učinkoviti, da vsako povešanje holesterola HDL za 0,1 mmol/l zniža tveganje za srčni infarkt za 3-4 odstotke. Visoka vrednost HDL je tako močna zaščita, da lahko omili tudi preostale dejavnike tveganja za srce, kot sta diabetes ali debelost. Nasprotno pa je nizka raven holesterola HDL v krvi nevarnam saj takrat nič ne ščiti pred LDL in ostalimi nevarnimi tipi maščobe v krvi, kot so trigliceridi.

 

Holesterol

Odvečni LDL holesterol vsrkajo arterijske stene, kjer se začne tvoriti plak. Ta je zelo nevaren za srce, saj zožuje arterije, na koncu pa se lahko celo odtrga in zaide v krvni obtok.

Na povišanje raven holesterola v krvi ne opozarjajo nobeni telesni znaki, odkrije se jo lahko le s krvnimi preiskavami. S splošno krvno preiskavo, na katero vas napoti osebni zdravnik, se določajo skupna vrednost holesterola in vrednosti holesterola LDL ter HDL, izražene v milimolih na liter krvi (mmol/l).

Večina ljudi se najlažje pozdravi sama, saj si tveganje za srce tudi nakopljemo največkrat sami z nezdravo prehrano, kajenjem, preveliko telesno težo in premalo gibanja.

Raven škodljivega holesterola LDL naj bo čim nižja, najbolje pod 3,5 mmol/l. Priporočena raven koristnega holesterola HDL pa je nad 1 mmol/l. Idealno pa je, če je skupna raven holesterola v krvi pod 5 mmol/l (tudi če je holesterol LDL pod 3,5 mmol/l)

SKUPNA RAVEN HOLESTEROLA IN TVEGANJE
manj kot 5 mmol/l –> NORMALNO TVEGANJE
5,2 mmol/l – 6,4 mmol/l –> ZMERNO POVIŠANO
nad 6,5 mmol/l –> VISOKO TVEGANJE

 V sloveniji so priporočene vrednosti:
– skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
– holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
– trigliceridi: manj kot 2 mmol/l
– holesterol HDL: več kot 1 mmol/l

Vrednost HDL lahko zlahka povečate s prehrano, ki je bogata s koristnimi maščobami, ki so v plavih ribah, oreških in olivnem olju. Nikar pa ne pozabite na gibanje.

Dušikov oksid (NO) in L-arginin

Dušikov oksid (NO) je drobna molekula, ki zelo pripomore k zdravju srca. Skrbi za prožnost žil, kar vpliva na uravnavanje holesterola, zdrav krvni tlak in preprečuje aterosklerozo, saj so stene arterij podobne teflonu, tako da se bele krvničke in trombociti, ki povzročajo krvne strdke, ne morejo prilepiti nanje. Dušikov oksid prav tako preprečuje pretirano rast mišičnih celic v arterijskih stenah, kar preprečuje odebelitev žil in zavira tvorbo prostih radikalov.

L-arginin pospešuje proizvodnjo dušikovega oksida, dušikov oksid pa poskrbi za sproščanje žil

L-arginin pospešuje proizvodnjo dušikovega oksida, dušikov oksid pa poskrbi za sproščanje žil

Za tvorbo dušikovega oksida (NO) je nujno potrebna aminokislina arginin oz. L-arginin, ki ga najdemo v nekaterih živilih (stročnice, ribe, oreški, soja)

Izjemne lastnosti L-arginina so bile potrjene leta 1998 z Nobelovo nagrado za medicino.

Notranja plast stene arterij proizvaja svojo zalogo dušikovega oksida. Če je ta poškodovana, njegova proizvodnja upade. Testa za ugotavljanje stopnje dušikovega oksida še ni, vendar vam ga precej verjetno primankuje, če ste predebeli, se premalo gibljete, kadite ali imate visoko vrednost holesterola.

Razstrupljanje – zdravje se začne v črevesju

Težave z alergijami so povezane z oslabljenim imunskim sistemom, ki je velikokrat preobremenjen z izločanjem strupov. S hrano, onesnaženim zrakom in drugimi škodljivimi snovmi pridejo namreč v telo številčni strupi, ki jih moramo izločiti. Tem se pridružijo še strupi, ki jih telo samo pridela z vretjem in gnitjem.

Razstrupljanje

Pomladni meseci so idealni za razstrupljanje telesa

Del strupov se izloči preko ledvic, največ pa preko sluznic za razstrupljanje: črevesne sluznice, sluznice pljuč, kože, obnosne votline in urološkogenitalne sluznice. Ena izmed najpomembnejših, zelo pogosto pa zanemarjenih nalog črevesja je tako prav razstrupljanje telesa.

Če je črevesna sluznica zdrava, drugim sluznicam ni treba sodelovati v procesu razstrupljanja. Velja pa tudi obratno. Če razstrupljanje preko črevesne sluznice ne zadostuje, se morajo v razstrupljanje vključiti druge sluznice, kar se najpogosteje kaže kot kisel in smrdeč pot, ekcem, luskavica, koprivnica, cedenje iz nosu, povečani polipi in bronhitis. Včasih je vnos strupov tako velik, da jih telo ne more več izločiti, zato jih mora uskladiščiti: v cistah, bradavicah, miomih in hemeroidih. Dobro skladišče strupov so tudi sklepi, kar se ponavadi pokaže šele v starosti, ko se pojavijo različne bolezni, kot sta artritis in artroza. Tudi celulitis nastane zaradi odlaganja neizločenih strupov v koži, zato dobro preverite sestavine v anticelulitnih izdelkih, preden dodatno zastrupljate svojo kožo in telo.

 

 

Kajenje in srce

Opustite kajenje

Opustite kajenje!

Ljudje, ki kadijo, bodo več kot dvakrat verjetneje doživeli infarkt kot nekadilci. V ZDA kajenje povzroči več kot 200.000 smrti na leto zaradi bolezni kardiovaskularnega sistema. Če opustite kajenje bo to skoraj takoj koristilo srcu. Po dveh letih brez kajenja bo velik del nevarnosti za bolezni srca izgini. Po petih do desetih letih pa bo vaše tveganje enako, kot da nikoli ne bi kadili.

 

Uprite se staranju z antioksidanti

Antioksidanti so snovi, ki uničujejo proste radikale, ki nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Antioksidanti so skrivno orožje, s katerimi se telo upira prostim radikalom, zato z antioksidanti bogata hrana pomaga pri ohranjanju mladostnega videza.

Veliko antioksidantov telo proizvede sam, preostale pa je treba vnesti s pravilno prehrano. Prisotni so v veliko naravnih živilih. V ameriški agenciji National Institutes of Health, so živila razvrstili v skupine glede na to koliko antioksidantov vsebujejo, enoto za vsebnost antioksidantov pa poimenovali ORAC oz. oxygen radical absorbance capacity.

Antioksidanti

Sadje vsebuje veliko antioksidantov

Po priporočilih naj bi vsak dan zaužili od pet do sedem tisoč ORACov na dan. Živila z višjimi vrednostmi ORAC vsebujejo več antioksidantov, torej učinkoviteje nevtralizirajo proste radikale.

Če se želite upreti staranju ter poskrbeti za zdravo in sijočo kožo, se izogibajte pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom, predelani in vnaprej pripravljeni hrani, cigaretam in stresnemu življenju, poskrbite za dobršen vnos antioksidantov, gibajte se na svežem zraku in ne pozabite na obvezno sproščanje.

Jagodičevje açai spada med najbolj popolne in zdrave sadeže v naravi. Açai je ena najvišjih koncentracij antioksidantov proti staranju, sinergična kombinacija ˝zdravih˝ (mononenasičenih) maščob, hranilnih vlaken, fitosterolov, ki izvrstno vplivajo na zaščito ožilja in prebavo, skoraj popolno razmerje aminokislin in mineralov, ki pospešujejo regeneracijo mišic. Je izredno močno sredstvo proti prostim radikalom.

Prosti radikali

Prosti radikali so molekule z visoko stopnjo reaktivnosti. Zaradi konfiguracije njihovih elektronov (manjka jim najmanj en elektron), so te molekule nestabilne in zato iščejo druge snovi, od katerih lahko dobesedno ukradejo kakšen elektron. Zaradi teh lastnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami. Takšne reakcije potekajo nenadzorovano, mimo encimskih sistemov, in so za celico škodljive. Celico poškodujejo, posledice pa so lahko različna obolenja.

Prosti radikali nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Telo lahko proste radikale nevtralizira in na ta način ohranja celično ravnovesje s pomočjo encimskih sistemov in antioksidantov (lovilcev prostih radikalov). Med pomembnejše antioksidante spadajo vitamin C, vitamin E, betakaroten in selen. Zadostna količina omenjenih vitaminov, betakarotena in selena je za pravilno delovanje celice nujno potrebna. V nasprotnem primeru lahko prosti radikali povzročijo bolezenske spremembe v celicah in tkivih.

Prosti radikali

Prosti radikali

Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj: zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, za začetni razvoj ateroskleroze, zamotnitev očesne leče (siva mrena), za bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in žilja), in poškodbe tkiv med operacijami. Izboljšujejo tudi delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.

Pred prostimi radikali se ne moremo zavarovati, lahko pa poskrbimo, da s pravilno prehrano ali z vitaminskimi izdelki vnesemo v telo nekoliko večje količine antioksidantov.

Indeks telesne mase

Hiter tempo življenja ponuja današnjemu potrošniku veliko, toda pogosto ga prikrajša za čas, potreben za pripravo zdravega obroka in redno rekreacijo. Nezdrava prehrana in neredna rekreacija pa kaj hitro pustita posledice, ki se pokažejo v prevelikem številu kilogramov. 

Poznate vsa tveganja prekomerne telesne mase?

Poznate vsa tveganja prekomerne telesne mase?

 

Veste, kolikšen je vaš indeks telesne mase? Izračunajte si ga s pomočjo računala, ki je na spletnem mestu Veš kaj ješ. S pomočjo računala boste lahko hitro ugotovili, kakšna je vaša prehranjenost in, če bo treba, tudi ukrepali.

Kaj je ITM, indeks telesne mase?
ITM je numerična ocena prehranjenosti človeka, oziroma stopnje zamaščenosti telesa odraslega človeka. Prikazuje razmerje med človekovo telesno višino in maso in ponazarja oceno telesne zamaščenosti. Je dober pripomoček za oceno tveganj za zdravje, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes 2, kajti čim večji je ITM, tem večje je tveganje.

ITM izračunamo tako, da težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih:
ITM = kg/(m)2

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uporablja klasifikacijo prehranjenosti, ki se v grobem deli na štiri stopnje:
do 18,5 – nedohranjenost
od 18,5 do 25 – normalna prehranjenost
od 25 do 30 – prekomerna prehranjenost
več kot 30 – debelost

Vir: ViP, Zveza potrošnikov Slovenije

Spijte kozarec vina

Kozarec rdečega vina vsak dan vas lahko nekoliko zavaruje pred arterosklerozo in koronarno srčno boleznijo. Študije kažejo, da flavonoidi v grozdni lupini, ki dajejo rdečemu vinu barvo in okus, preprečujejo kopičenje maščobnih oblog. Vendar ne pijte preveč vina; več kot kozarček na dan lahko še poslabša visok krvni tlak.

Malo vina je dobro

Britanska fundacija za srce ugotavlja, da kozarec vina na dan morda pripomore k preprečevanju srčnega infarkta.

Nasmejte se od srca

Smeh je eno najboljših zdravil. Ena ura hihitanja zmanjšuje število stresnih hormonov, odvrača bolezen z aktiviranjem celic T in drugih imunskih vojščakov, spodbuja delovanje možganov in v krvi celo povečuje količino naravnih opioidov za zmanjšanje bolečine.

Smeh je pol zdravja

Smeh je pol zdravja

Smeh je neke vrste interna aerobika. Takrat lahko premikamo vseh 400 mišic v telesu. S smehom se tudi sproščajo endorfini, telesni hormoni sreče, znižuje se raven stresnih hormonov adrenalina in kortizola, in dihanje se uravnava.

Srčni utrip

Srčni utrip – število utripov na minuto – lahko vam in vašemu zdravniku pomaga oceniti vzdržljivost srca. Normalen razpon v mirovanju je 60 do 80 utripov na minuto. Hitrejše bitje je lahko denimo posledica teka po stopnicah, kadar se vam mudi (telesna dejavnost zviša srčni utrip). Začasno povišanje srčnega utripa lahko povzročita tudi povišana telesna temperatura zaradi kratkotrajne bolezni, kot so prehlad, gripa, trebušna gripa, ali pa nastane zaradi občutka tesnobe. Trajno povišan srčni utrip v mirujočem stanju pa je lahko pomemben opozorilni znak, ki nakazuje težave, kot so slabokrvnost, težave s ščitnico ali srčno-žilna motnja.

Kako si lahko sami izmerimo srčni utrip?
Pred merjenjem srčnega utripa mirujte 5 do 10 minut, v roko vzemite uro in nato z blazinicami prstov proste roke poiščite utrip na notranji strani zapestja ali na vratu. Preštejte število utripov v 15 sekundah in ga pomnižite s štiri.

Srčni utrip

Srčni utrip si lahko preprosto izmerimo sami