Značke

Archive for June, 2012

Holesterol

Holesterol se je prvič znašel na naslovnicah ameriških časopisov leta 1952. Dvajset let pozneje so ga tudi drugod po svetu dodali k srčni enačbi.

Je voskasta snov, ki nastaja iz zaužitih maščob. Telo jo potrebuje za tvorbo celičnih open, hormonov in prebavne tekočine žolčne kisline. Ločimo dva osnovna tipa holesterola: slabi holesterol LDL povzroča škodljive arterijske obloge, dobri holesterol HDL odvaja holesterol LDL v jetra, kjer se razgrajuje.

Kako se nabira? Maščobne obloge na trebuhu, prehrana z visoko vrednostjo nasičenih maščob in pomankanje telesne dejavnosti hitro sprožijo povečano nabiranje holesterola LDL v jetrih. Prehrana z nizko vsebnostjo enkrat nasičenih maščob in premalo gibanja pa lahko povzročita tudi znižanje vrednosti holesterola HDL. Enako učinkujeta tudi kajenje in diabetes.

Najnovejše raziskave kažejo, da je eden izmed podtipov holesterola LDL z izjemno majhno gostoto še posebej nevaren. Te tesno nagnetene delce napadajo prosti radikali v krvi. Ti drobni delci LDL nato zlahka pronicajo skozi žilne stene in tvorijo podlago za nalaganje ateroskleroznih oblog. Visoka raven holesterola torej zvišuje tveganje za aterosklerozo, nizka pa ga zmanjšuje.

Maščobne beljakovine velike gostote HDL divjajo po krvnem obtoku in lovijo lipoproteine nizke gostote LDL, da jih naložijo nase in pripeljejo do jeter, kjer jih skupaj s holesterolom odložijo. Beljakovine HDL delujejo kot antioksidanti in LDL, ki se je že vgradil v stene arterij, preprečujejo, da bi začel tvoriti nevarne obloge. HDL so pri varovanju žil tako učinkoviti, da vsako povešanje holesterola HDL za 0,1 mmol/l zniža tveganje za srčni infarkt za 3-4 odstotke. Visoka vrednost HDL je tako močna zaščita, da lahko omili tudi preostale dejavnike tveganja za srce, kot sta diabetes ali debelost. Nasprotno pa je nizka raven holesterola HDL v krvi nevarnam saj takrat nič ne ščiti pred LDL in ostalimi nevarnimi tipi maščobe v krvi, kot so trigliceridi.

 

Holesterol

Odvečni LDL holesterol vsrkajo arterijske stene, kjer se začne tvoriti plak. Ta je zelo nevaren za srce, saj zožuje arterije, na koncu pa se lahko celo odtrga in zaide v krvni obtok.

Na povišanje raven holesterola v krvi ne opozarjajo nobeni telesni znaki, odkrije se jo lahko le s krvnimi preiskavami. S splošno krvno preiskavo, na katero vas napoti osebni zdravnik, se določajo skupna vrednost holesterola in vrednosti holesterola LDL ter HDL, izražene v milimolih na liter krvi (mmol/l).

Večina ljudi se najlažje pozdravi sama, saj si tveganje za srce tudi nakopljemo največkrat sami z nezdravo prehrano, kajenjem, preveliko telesno težo in premalo gibanja.

Raven škodljivega holesterola LDL naj bo čim nižja, najbolje pod 3,5 mmol/l. Priporočena raven koristnega holesterola HDL pa je nad 1 mmol/l. Idealno pa je, če je skupna raven holesterola v krvi pod 5 mmol/l (tudi če je holesterol LDL pod 3,5 mmol/l)

SKUPNA RAVEN HOLESTEROLA IN TVEGANJE
manj kot 5 mmol/l –> NORMALNO TVEGANJE
5,2 mmol/l – 6,4 mmol/l –> ZMERNO POVIŠANO
nad 6,5 mmol/l –> VISOKO TVEGANJE

 V sloveniji so priporočene vrednosti:
– skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
– holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
– trigliceridi: manj kot 2 mmol/l
– holesterol HDL: več kot 1 mmol/l

Vrednost HDL lahko zlahka povečate s prehrano, ki je bogata s koristnimi maščobami, ki so v plavih ribah, oreških in olivnem olju. Nikar pa ne pozabite na gibanje.

Dušikov oksid (NO) in L-arginin

Dušikov oksid (NO) je drobna molekula, ki zelo pripomore k zdravju srca. Skrbi za prožnost žil, kar vpliva na uravnavanje holesterola, zdrav krvni tlak in preprečuje aterosklerozo, saj so stene arterij podobne teflonu, tako da se bele krvničke in trombociti, ki povzročajo krvne strdke, ne morejo prilepiti nanje. Dušikov oksid prav tako preprečuje pretirano rast mišičnih celic v arterijskih stenah, kar preprečuje odebelitev žil in zavira tvorbo prostih radikalov.

L-arginin pospešuje proizvodnjo dušikovega oksida, dušikov oksid pa poskrbi za sproščanje žil

L-arginin pospešuje proizvodnjo dušikovega oksida, dušikov oksid pa poskrbi za sproščanje žil

Za tvorbo dušikovega oksida (NO) je nujno potrebna aminokislina arginin oz. L-arginin, ki ga najdemo v nekaterih živilih (stročnice, ribe, oreški, soja)

Izjemne lastnosti L-arginina so bile potrjene leta 1998 z Nobelovo nagrado za medicino.

Notranja plast stene arterij proizvaja svojo zalogo dušikovega oksida. Če je ta poškodovana, njegova proizvodnja upade. Testa za ugotavljanje stopnje dušikovega oksida še ni, vendar vam ga precej verjetno primankuje, če ste predebeli, se premalo gibljete, kadite ali imate visoko vrednost holesterola.

Koristen korenček

Korenček vsebuje veliko pektina, ki pomaga odstraniti holesterol iz prebavnega sistema, še preden pride v kri. Če pojeste samo dva korenčka na dan, lahko zmanjšate holesterol celo do 20 odstotkov.

Koristen korenček

Že dva korenčka na dan lahko preženeta holesterol stran :)