Archive for March, 2012

Življenje, ki ga boste rešili, če boste darovali kri, je lahko tudi vaše. Krvavenje je naraven način telesa, da se znebi železa, ki v prevelikih količinah lahko povzroči bolezni srca. Če redno dajete kri, se lahko s tem tudi znebite odvečnega železa – hkrati pa zmanjšate nevarnost za bolezni srca.

Darujte kri

Prosti radikali so molekule z visoko stopnjo reaktivnosti. Zaradi konfiguracije njihovih elektronov (manjka jim najmanj en elektron), so te molekule nestabilne in zato iščejo druge snovi, od katerih lahko dobesedno ukradejo kakšen elektron. Zaradi teh lastnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami. Takšne reakcije potekajo nenadzorovano, mimo encimskih sistemov, in so za celico škodljive. Celico poškodujejo, posledice pa so lahko različna obolenja.

Prosti radikali nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Telo lahko proste radikale nevtralizira in na ta način ohranja celično ravnovesje s pomočjo encimskih sistemov in antioksidantov (lovilcev prostih radikalov). Med pomembnejše antioksidante spadajo vitamin C, vitamin E, betakaroten in selen. Zadostna količina omenjenih vitaminov, betakarotena in selena je za pravilno delovanje celice nujno potrebna. V nasprotnem primeru lahko prosti radikali povzročijo bolezenske spremembe v celicah in tkivih.

Prosti radikali

Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj: zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, za začetni razvoj ateroskleroze, zamotnitev očesne leče (siva mrena), za bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in žilja), in poškodbe tkiv med operacijami. Izboljšujejo tudi delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.

Pred prostimi radikali se ne moremo zavarovati, lahko pa poskrbimo, da s pravilno prehrano ali z vitaminskimi izdelki vnesemo v telo nekoliko večje količine antioksidantov.

Preveč natrija – ključne sestavine soli – lahko pri nekaterih ljudeh povzroči visok krvni tlak. Če ste občutljivi za natrij, ne bo dovolj, če boste samo odstranili solnico. Precej natrija je skritega tudi v nekaterih obdelanih in pakiranih živilih. Zato skrbno preberite nalepke na živilih.

Ne pretiravajte s soljo

Hiter tempo življenja ponuja današnjemu potrošniku veliko, toda pogosto ga prikrajša za čas, potreben za pripravo zdravega obroka in redno rekreacijo. Nezdrava prehrana in neredna rekreacija pa kaj hitro pustita posledice, ki se pokažejo v prevelikem številu kilogramov. 

Poznate vsa tveganja prekomerne telesne mase?

Veste, kolikšen je vaš indeks telesne mase? Izračunajte si ga s pomočjo računala, ki je na spletnem mestu Veš kaj ješ. S pomočjo računala boste lahko hitro ugotovili, kakšna je vaša prehranjenost in, če bo treba, tudi ukrepali.

Kaj je ITM, indeks telesne mase?
ITM je numerična ocena prehranjenosti človeka, oziroma stopnje zamaščenosti telesa odraslega človeka. Prikazuje razmerje med človekovo telesno višino in maso in ponazarja oceno telesne zamaščenosti. Je dober pripomoček za oceno tveganj za zdravje, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes 2, kajti čim večji je ITM, tem večje je tveganje.

ITM izračunamo tako, da težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih:
ITM = kg/(m)²

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uporablja klasifikacijo prehranjenosti, ki se v grobem deli na štiri stopnje:
do 18,5 – nedohranjenost
od 18,5 do 25 – normalna prehranjenost
od 25 do 30 – prekomerna prehranjenost
več kot 30 – debelost

Vir: ViP, Zveza potrošnikov Slovenije

Kozarec rdečega vina vsak dan vas lahko nekoliko zavaruje pred arterosklerozo in koronarno srčno boleznijo. Študije kažejo, da flavonoidi v grozdni lupini, ki dajejo rdečemu vinu barvo in okus, preprečujejo kopičenje maščobnih oblog. Vendar ne pijte preveč vina; več kot kozarček na dan lahko še poslabša visok krvni tlak.

Britanska fundacija za srce ugotavlja, da kozarec vina na dan morda pripomore k preprečevanju srčnega infarkta.

Smeh je eno najboljših zdravil. Ena ura hihitanja zmanjšuje število stresnih hormonov, odvrača bolezen z aktiviranjem celic T in drugih imunskih vojščakov, spodbuja delovanje možganov in v krvi celo povečuje količino naravnih opioidov za zmanjšanje bolečine.

Smeh je pol zdravja

Smeh je neke vrste interna aerobika. Takrat lahko premikamo vseh 400 mišic v telesu. S smehom se tudi sproščajo endorfini, telesni hormoni sreče, znižuje se raven stresnih hormonov adrenalina in kortizola, in dihanje se uravnava.

Glasba je lahko presenetljivo učinkovito zdravilo za stres in zaskrbljenost – saj zmanjšuje hitrost srčnih utripov, znižuje krvni tlak in količino stresnih hormonov v krvi.

Glasba pomirja

Ne uživajte preveč prehranskih dodatkov z železom, razen, če so pregledi krvi pokazali, da vam primankuje železa, in če vam je zdravnik svetoval, da ga uživajte.

Previdno s prehranski dodatki

Prisluhnite zgodnjim opozorilnim znakom telesa in nikar ne nadaljujte telesnih vaj, če vas kaj zaboli. Prevelik napor lahko povzroči boleče otekle mišice in sklepe ter vam prinese kronično utrujenost.

Ne pretiravajte

Srčni utrip – število utripov na minuto – lahko vam in vašemu zdravniku pomaga oceniti vzdržljivost srca. Normalen razpon v mirovanju je 60 do 80 utripov na minuto. Hitrejše bitje je lahko denimo posledica teka po stopnicah, kadar se vam mudi (telesna dejavnost zviša srčni utrip). Začasno povišanje srčnega utripa lahko povzročita tudi povišana telesna temperatura zaradi kratkotrajne bolezni, kot so prehlad, gripa, trebušna gripa, ali pa nastane zaradi občutka tesnobe. Trajno povišan srčni utrip v mirujočem stanju pa je lahko pomemben opozorilni znak, ki nakazuje težave, kot so slabokrvnost, težave s ščitnico ali srčno-žilna motnja.

Kako si lahko sami izmerimo srčni utrip?
Pred merjenjem srčnega utripa mirujte 5 do 10 minut, v roko vzemite uro in nato z blazinicami prstov proste roke poiščite utrip na notranji strani zapestja ali na vratu. Preštejte število utripov v 15 sekundah in ga pomnižite s štiri.

Srčni utrip si lahko preprosto izmerimo sami