Archive for the ‘Nasveti’ Category

Antioksidanti so snovi, ki uničujejo proste radikale, ki nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Antioksidanti so skrivno orožje, s katerimi se telo upira prostim radikalom, zato z antioksidanti bogata hrana pomaga pri ohranjanju mladostnega videza.

Veliko antioksidantov telo proizvede sam, preostale pa je treba vnesti s pravilno prehrano. Prisotni so v veliko naravnih živilih. V ameriški agenciji National Institutes of Health, so živila razvrstili v skupine glede na to koliko antioksidantov vsebujejo, enoto za vsebnost antioksidantov pa poimenovali ORAC oz. oxygen radical absorbance capacity.

Sadje vsebuje veliko antioksidantov

Po priporočilih naj bi vsak dan zaužili od pet do sedem tisoč ORACov na dan. Živila z višjimi vrednostmi ORAC vsebujejo več antioksidantov, torej učinkoviteje nevtralizirajo proste radikale.

Če se želite upreti staranju ter poskrbeti za zdravo in sijočo kožo, se izogibajte pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom, predelani in vnaprej pripravljeni hrani, cigaretam in stresnemu življenju, poskrbite za dobršen vnos antioksidantov, gibajte se na svežem zraku in ne pozabite na obvezno sproščanje.

Jagodičevje açai spada med najbolj popolne in zdrave sadeže v naravi. Açai je ena najvišjih koncentracij antioksidantov proti staranju, sinergična kombinacija ˝zdravih˝ (mononenasičenih) maščob, hranilnih vlaken, fitosterolov, ki izvrstno vplivajo na zaščito ožilja in prebavo, skoraj popolno razmerje aminokislin in mineralov, ki pospešujejo regeneracijo mišic. Je izredno močno sredstvo proti prostim radikalom.

Redne aerobne vaje krepijo srce in skrbijo, da ostanejo žile široke in da pravilno delujejo. Zato ni čudno, da se pri ljudeh, ki radi poležavajo, in tistih, ki veliko presedijo, dvakrat verjetneje razvijejo bolezni srca kakor pri ljudeh, ki redno delajo telesne vaje. Zato vstanite in se začnite gibati. Najboljše aerobne vaje so hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, drsanje in tek na smučeh.

Tek za zdravo srce

Življenje, ki ga boste rešili, če boste darovali kri, je lahko tudi vaše. Krvavenje je naraven način telesa, da se znebi železa, ki v prevelikih količinah lahko povzroči bolezni srca. Če redno dajete kri, se lahko s tem tudi znebite odvečnega železa – hkrati pa zmanjšate nevarnost za bolezni srca.

Darujte kri

Preveč natrija – ključne sestavine soli – lahko pri nekaterih ljudeh povzroči visok krvni tlak. Če ste občutljivi za natrij, ne bo dovolj, če boste samo odstranili solnico. Precej natrija je skritega tudi v nekaterih obdelanih in pakiranih živilih. Zato skrbno preberite nalepke na živilih.

Ne pretiravajte s soljo

Kozarec rdečega vina vsak dan vas lahko nekoliko zavaruje pred arterosklerozo in koronarno srčno boleznijo. Študije kažejo, da flavonoidi v grozdni lupini, ki dajejo rdečemu vinu barvo in okus, preprečujejo kopičenje maščobnih oblog. Vendar ne pijte preveč vina; več kot kozarček na dan lahko še poslabša visok krvni tlak.

Britanska fundacija za srce ugotavlja, da kozarec vina na dan morda pripomore k preprečevanju srčnega infarkta.

Smeh je eno najboljših zdravil. Ena ura hihitanja zmanjšuje število stresnih hormonov, odvrača bolezen z aktiviranjem celic T in drugih imunskih vojščakov, spodbuja delovanje možganov in v krvi celo povečuje količino naravnih opioidov za zmanjšanje bolečine.

Smeh je pol zdravja

Smeh je neke vrste interna aerobika. Takrat lahko premikamo vseh 400 mišic v telesu. S smehom se tudi sproščajo endorfini, telesni hormoni sreče, znižuje se raven stresnih hormonov adrenalina in kortizola, in dihanje se uravnava.

Glasba je lahko presenetljivo učinkovito zdravilo za stres in zaskrbljenost – saj zmanjšuje hitrost srčnih utripov, znižuje krvni tlak in količino stresnih hormonov v krvi.

Glasba pomirja

Ne uživajte preveč prehranskih dodatkov z železom, razen, če so pregledi krvi pokazali, da vam primankuje železa, in če vam je zdravnik svetoval, da ga uživajte.

Previdno s prehranski dodatki

Prisluhnite zgodnjim opozorilnim znakom telesa in nikar ne nadaljujte telesnih vaj, če vas kaj zaboli. Prevelik napor lahko povzroči boleče otekle mišice in sklepe ter vam prinese kronično utrujenost.

Ne pretiravajte

Srčni utrip – število utripov na minuto – lahko vam in vašemu zdravniku pomaga oceniti vzdržljivost srca. Normalen razpon v mirovanju je 60 do 80 utripov na minuto. Hitrejše bitje je lahko denimo posledica teka po stopnicah, kadar se vam mudi (telesna dejavnost zviša srčni utrip). Začasno povišanje srčnega utripa lahko povzročita tudi povišana telesna temperatura zaradi kratkotrajne bolezni, kot so prehlad, gripa, trebušna gripa, ali pa nastane zaradi občutka tesnobe. Trajno povišan srčni utrip v mirujočem stanju pa je lahko pomemben opozorilni znak, ki nakazuje težave, kot so slabokrvnost, težave s ščitnico ali srčno-žilna motnja.

Kako si lahko sami izmerimo srčni utrip?
Pred merjenjem srčnega utripa mirujte 5 do 10 minut, v roko vzemite uro in nato z blazinicami prstov proste roke poiščite utrip na notranji strani zapestja ali na vratu. Preštejte število utripov v 15 sekundah in ga pomnižite s štiri.

Srčni utrip si lahko preprosto izmerimo sami