Posts Tagged ‘ADMA’

Molekula L-Arginin je ena izmed 20 aminokislin iz katerih so sestavljene vse beljakovine v našem telesu. L-Arginin je glavna sestavina za nastanek dušikovega oksida (NO) – enega najpomembnejših nevrotransmiterjev v krvožilnem sistemu. S tem je predvsem odgovoren za to, da so arterije prožne, gladke in da se lahko prilagajajo različnim zahtevam prekrvavitve. Igra pa tudi odločilno vlogo pri izboljševanju vnetij in ima veliko vlogo tudi pri delovanju spomina.

Danes spada k osnovnemu znanju kardiologov, da je nastajanje NO iz L-Arginina moteno pri skoraj vsaki bolezni krvožilnega sistema. Pomanjkanje L-Arginina je razlog za otrdelost žil in nastanek oblog na stenah žil. Molekula ADMA zavira nastajanje NO, kar je vzrok za bolezni, ki so povezane s pomanjkanjem NO. ADMA je molekula, ki preprečuje spreminjanje L-Arginina v NO in s tem povzroča otrdelost žil, slabšo prekrvavitev, visok krvni tlak, nastanek oblog in ostale srčno žilne bolezni.

Prof. Dr. Rainer Böger

Velike klinične študije z več kot 12.000 osebami so jasno dokazale, da povišan nivo ADMA povzroča visok riziko resnih srčno žilnih bolezni ali predčasno smrt.

Pozitivni vplivi L-Arginina kot dodatne prehrane so se pokazali v medsebojni odvisnosti L-Arginina, ADMA in NO: L-Arginin kot dodatna prehrana v telesu nevtralizira obstoječo ADMA in vodi k povečanem sproščanju NO in s tem aktiviranju vseh bioloških funkcij, ki so odvisne od NO. S tem se izboljša prožnost arterij, zniža se krvni tlak, zmanjša se kalcinacija žil. Delovanje imunskega sistema se izboljša, vnetna stanja se zmanjšajo, izboljša se delovanje spomina.

Glede na število proizvodov, ki vsebujejo L-Arginin, je potrebno previdno in kritično oceniti vsakega izmed njih. Odgovori na naslednja tri vprašanja lahko pomagajo pri izboru:

Ali je dnevna vsebnost L-Arginina, ki jo zaužijemo z določenim proizvodom zadostna?

V študijah, ki so jih izvedli na Inštitutu za klinično farmakologijo in toksikologijo v Hamburgu je bilo v zadnjih 15 letih dokazano, da je potrebna količina L-Arginina 3-9 g dnevno. Obstaja cela vrsta študij, ki dokazujejo, da manjša količina nima zadostnega učinka. Nekateri proizvodi vsebujejo tako malo Arginina, da bi bilo potrebno zaužiti 30-50 kapsul dnevno.

Kako dolgo po zaužitju se zvišan nivo L-Arginina obdrži v krvi?

Veliko število skrbno dokumentiranih raziskav Inštituta v Hamburgu je že pred 12 leti pripeljalo do spoznanja, da se z zaužitjem čistega L-Arginin praška (kapsule) nivo L-Arginina že po eni uri zniža za polovico. To pomeni, da bi za trajno delovanje morali uživati L-Arginin 6-8 krat dnevno, približno 10 kapsul.  Ali bi to zmogli?

Študije Inštituta so tudi pokazale, da je zaužitje L-Citrullina (ena od ostalih aminokislin) skupaj z L-Argininom idealna kombinacija za hitro povečanje in počasno zmanjševanje nivoja L-Arginina v krvi.

Kaj svetujemo pri uporabi L-Arginina?

Glede na nepreglednost trga je pomembno, da pridobimo prave informacije o proizvodih, ki so na razpolago. Za oceno učinkovitosti uživanja L-Arginina je poleg dobrega počutja koristno tudi merjenje ADMA in L-Arginina v krvi. Merjenje naj se ponovi 4-6 tednov po začetku uživanja, da bi opazili spremembe krvnih vrednosti in določili potrebno dnevno količino. Na voljo je enostaven test, ki je primeren za vsakogar, brez potrebnega medicinskega znanja. Ta test z imenom ADMA omogoča odvzem krvi doma, kri pa je potrebno poslati na analizo v laboratorij-rezultate merjenja dobimo po pošti. Prednosti tega testa so, da poleg ADMA meri tudi nivo L-Arginina v krvi, saj lahko samo razmerje teh dveh molekul zanesljivo določi stanje nastajanja NO v človeškem telesu.

Zaradi teh razlogov priporočamo, da se ne zadovoljijo z drugorazrednimi proizvodi in praznimi obljubami. Mnogim proizvodom, ki vsebujejo L-arginin so dodane ˝čudežne moči˝, ki niso podprte z javno objavljenimi strokovnimi raziskavami. Veliko proizvajalcev se navezuje na izjave ˝splošnih spoznanj koristnih lastnosti L-Arginina v biologiji in medicini˝, niso pa nikoli dokazali, da njihov proizvod tem kriterijem tudi ustreza.

Prof. Dr. med. Rainer H. Böger

Institut za klinično farmakologijo in toksikologijo Univerzitetne klinike Hamburg-Eppendorf