Posts Tagged ‘krvni tlak’

Poskrbimo, da bo naše srce zdravo

1. Zdrav način življenja
Svojemu srcu moramo z leti nameniti več pozornosti. Razumljivo je namreč, da se srce stara, tako kot se starajo vsi organi v telesu. S staranjem se srčna mišica malo zadebeli, predvsem pa postane bolj toga. Srčne zaklopke otrdijo, včasih celo okamnijo. Vendar čezmerno telesno delo ne pospešuje teh sprememb, ampak jih pospešujejo neaktivnost in nezdravo življenje. Zato bi za svoje srce morali poskrbeti maksimalno.

2. Nadzorujmo stres
Prava količina stresa nas v življenju motivira k delu, daje nam občutek, da smo polni energije, budni in pripravljeni na spopad z vsemi neugodnostmi, ki nam križajo pot. Preveč stresa pa škodi celemu organizmu. Stres zvišuje krvni tlak, pospeši bitje srca in poveča mišično napetost. Naučiti se moramo, kako prepoznati in kako obvladati prevelik stres, tako da nam ne bo škodoval. Naučiti se moramo, kako zmanjšati stres na delovnem  mestu.

3. Jejmo zdravo in malo
Živimo v delu sveta, kjer ponudba hrane močno presega potrebe, zato imamo občutek, da se hrani kar naprej odrekamo. Če bomo jedli samo, kadar je potrebno, bomo ostali vitkejši, zmanjšali bomo verjetnost, da bomo zboleli za sladkorno boleznijo, hiperholesterolemijo, visokim tlakom in metaboličnim sindromom, skratka boleznimi sodobnega časa.

4. Nadzorujmo krvni tlak in raven holesterola
Tveganje za srčno-žilne bolezni se zmanjša, če imamo normalen krvni tlak, to je tlak 120/80 mm Hg ali nižji. Visok krvni tlak okvari žilno steno in olajša nastanek žilnih oblog. Da bomo ohranili krvni tlak v normalnih mejah, moramo uživati hrano z malo soli in maščob, biti moramo redno telesno aktivni, skrbeti moramo za idealno telesno težo, opustiti moramo kajenje in omejiti uživanje alkoholnih pijač (dovoljen je npr. kozarec vina dnevno). Bolniki z zvišanim tlakom morajo redno jemati predpisana zdravila in redno meriti krvni tlak. Prav tako moramo po 20. letu testirati raven holesterola vsakih pet let.

5. Bodimo telesno aktivni
Telesna vadba koristi vsakomur. Telo se navadi nanjo in postane močnejše in bolj učinkovito. Redna telesna aktivnost zmanjša tveganje za debelost, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, možgansko kap, osteoporozo in posamezne vrste raka. Telesna vadba spodbuja imunski sistem in pomaga v borbi proti virusnim okužbam, kot so prehlad in gripa. Če redno vadimo, se poveča raven dobrega holesterola in zniža raven slabega holesterola. Telesna vadba okrepi srce, ki bije počasneje in dela bolj učinkovito, izboljša se pretok v tkivih. Telesna aktivnost nas sicer prehodno utrudi, dolgoročno pa poveča življenjsko moč in ostrino uma, zmanjša utrujenost, napetost in nervozo, ohranja močno srčno in skeletne mišice. Med telesno vadbo se sproščajo endorfini, naravna sredstva proti bolečini, ki povečujejo občutek zadovoljstva in sreče in zmanjšajo kronične mišične bolečine. Dokazano je, da če vadimo tri ure tedensko, najbolje po pol ure na dan, izboljšamo stanje srca in žil ter zmanjšamo tveganje za srčno-žilne bolezni.

Če imate visok krvni tlak, jejte več stebelne zelene.

Kitajski zdravilci že stoletja predpisujejo zeleno in olje zelene bolnikom s previsokim krvnim tlakom in drugimi motnjami v krvnem obtoku, Novejše znanstvene raziskave so ugotovile, zakaj. Ena izmed sestavin v tej rastlini očitno sprošča mišice vzdolž žil in s tem omogoča, da kri svobodneje teče.

Slovenci zelo zgodaj vstajamo in odhajamo od doma, pri čemer pogosto zmanjka časa za pripravo zajtrka. Ta pa je, kakor kažejo raziskave, res najpomembnejši obrok, saj se možgani čez noč spočijejo, organizem pa strada, saj tudi za najosnovnejše delovanje (dihanje, presnova) porablja energijo.

Zjutraj je organizmu treba dati nekaj zagona, drugače začne pri vsakem obroku skladiščiti zaloge.

Zdrav in hranljiv zajtrk ima pozitiven vpliv na zdravje srca, saj preprečuje diabetes in znižuje krvni tlak. Tisti, ki zajtrk preskočijo, imajo ponavadi višjo raven holesterola, ki je velik dejavnik tveganja za bolezni srca.

Z izpuščanjem zajtrka povečamo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja

Nizkokaloričen jutranji obrok lahko spodbudi tudi porabo maščobnih zalog na poti v službo za do 50 odstotkov več kot tradicionalen zajtrk, je pokazala študija, ki so jo naredili britanski znanstveniki. Zajtrk, ki vključuje različna peciva, jogurte in kavo s sladkorjem, ima visok glikemični indeks, kar poveča raven inzulina v krvi, to pa upočasnjuje proces porabe maščob iz zalog. Zanimivo je tudi dejstvo, da ljudje, ki redno uživajo manj masten zajtrk, poln vlaknin, čez dan nimajo potrebe po prigrizkih in pojejo veliko manj.

S pravilno izbiro zdravega zajtrka si torej lahko znatno izboljšate svoje zdravje, preprečujete bolezni, vplivate na potek zdravljenja in ublažite škodo, ki nastane zaradi bolezni. Hrana ne bo nikoli takojšnja rešitev, temveč naj postane vaš dolgoročni zaveznik v borbi za zdravje.

Če najpomembnejši obrok dneva, zajtrk, preskočimo, bo naše telo, pa tudi možgani, delovalo počasneje, težje se bomo zbrali, na kosilo pa bomo začeli misliti že nekaj ur pred njegovim smotrnim zaužitjem. Poleg tega pa se bomo zaradi pomanjkanja hranilnih snovi v telesu v času kosila ali večerje prenajedali, kar je vse prej kot zdravo. Zato je pomembno, da zjutraj zajtrkujete, če pa takoj ko vstanete, ne morete jesti, si zdrav in polnovreden obrok odnesite v službo in ga pojejte nekoliko pozneje. Če pa vam ne uspe pripraviti niti obroka za s sabo, pa pred odhodom od doma popijte vsaj kozarec mleka, ki vas bo dobro nasitil.

Zajtrk mora vsebovati dovolj vitaminov in vlaknin, ki bodo vaš metabolizem spravile v tek, hkrati pa telo napolnile z energijo. Zdrav zajtrk tako vključuje polnozrnate kosmiče ali kruh, jogurt, surovo sadje in zelenjavo.

Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, saj zagotavlja 25 odstotkov energije, ki jo potrebujemo čez dan. Je nujno potreben za absorpcijo vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Bogat naj bo predvsem s folno kislino, železom, kalcijem in vitamini skupine B.

Za zdrav zajtrk je ključno ravnovesje ogljikovih hidratov, beljakovin in vlaknin. Uživajte polnozrnate žitarice, sadje, zelenjavo ter izdelke iz posnetega mleka, izogibajte pa se belemu kruhu ter hrani, bogati s sladkorjem, saj vas bo nasitila le za kratek čas, ne bo vam pa dala dovolj zdravju koristnih snovi.

Žal je preskakovanje zajtrka še vedno stalnica večine, še posebej tistih, ki ste prezaposleni in enostavno nimate časa, da bi vsaj nekaj prigriznili, preden se odpravite po opravkih. Spet drugi mislite, da boste na ta način v telo vnesli manj kalorij in lažje shujšali, vendar je ravno obratno. Ne samo, da boste brez energije, kmalu boste začutili lakoto in v kasnejših obrokih pojedli več, kot ste nameravali.

Če imate visok krvni tlak, bi bilo dobro, da si ga doma izmerite vsak dan. Redno merjenje vam bo pokazalo, ali vaša zdravila in druga sredstva za zniževanje krvnega tlaka res delujejo. Tako boste tudi ugotovili navidezni zvišani tlak – krvni tlak, ki se dvigne samo zato, ker ste v zdravnikovi ordinaciji in vas je to vznemirilo. Izmerite si krvni tlak vsak dan približno ob istem času, da boste ugotovili naravno dnevno nihanje.

Normalne vrednosti krvnega tlaka so pod 140/90

Kozarec rdečega vina vsak dan vas lahko nekoliko zavaruje pred arterosklerozo in koronarno srčno boleznijo. Študije kažejo, da flavonoidi v grozdni lupini, ki dajejo rdečemu vinu barvo in okus, preprečujejo kopičenje maščobnih oblog. Vendar ne pijte preveč vina; več kot kozarček na dan lahko še poslabša visok krvni tlak.

Britanska fundacija za srce ugotavlja, da kozarec vina na dan morda pripomore k preprečevanju srčnega infarkta.

Glasba je lahko presenetljivo učinkovito zdravilo za stres in zaskrbljenost – saj zmanjšuje hitrost srčnih utripov, znižuje krvni tlak in količino stresnih hormonov v krvi.

Glasba pomirja

Da bi stabilizirali krvni tlak in raven holesterola, redno preverjajte telesno težo. Celo skromno zmanjšanje odvečne teže se je pokazalo kot koristno.

Pazite na telesno težo