Antioksidanti so snovi, ki uničujejo proste radikale, ki nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Antioksidanti so skrivno orožje, s katerimi se telo upira prostim radikalom, zato z antioksidanti bogata hrana pomaga pri ohranjanju mladostnega videza.

Veliko antioksidantov telo proizvede sam, preostale pa je treba vnesti s pravilno prehrano. Prisotni so v veliko naravnih živilih. V ameriški agenciji National Institutes of Health, so živila razvrstili v skupine glede na to koliko antioksidantov vsebujejo, enoto za vsebnost antioksidantov pa poimenovali ORAC oz. oxygen radical absorbance capacity.

Sadje vsebuje veliko antioksidantov

Po priporočilih naj bi vsak dan zaužili od pet do sedem tisoč ORACov na dan. Živila z višjimi vrednostmi ORAC vsebujejo več antioksidantov, torej učinkoviteje nevtralizirajo proste radikale.

Če se želite upreti staranju ter poskrbeti za zdravo in sijočo kožo, se izogibajte pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom, predelani in vnaprej pripravljeni hrani, cigaretam in stresnemu življenju, poskrbite za dobršen vnos antioksidantov, gibajte se na svežem zraku in ne pozabite na obvezno sproščanje.

Jagodičevje açai spada med najbolj popolne in zdrave sadeže v naravi. Açai je ena najvišjih koncentracij antioksidantov proti staranju, sinergična kombinacija ˝zdravih˝ (mononenasičenih) maščob, hranilnih vlaken, fitosterolov, ki izvrstno vplivajo na zaščito ožilja in prebavo, skoraj popolno razmerje aminokislin in mineralov, ki pospešujejo regeneracijo mišic. Je izredno močno sredstvo proti prostim radikalom.

Redne aerobne vaje krepijo srce in skrbijo, da ostanejo žile široke in da pravilno delujejo. Zato ni čudno, da se pri ljudeh, ki radi poležavajo, in tistih, ki veliko presedijo, dvakrat verjetneje razvijejo bolezni srca kakor pri ljudeh, ki redno delajo telesne vaje. Zato vstanite in se začnite gibati. Najboljše aerobne vaje so hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, drsanje in tek na smučeh.

Tek za zdravo srce

Življenje, ki ga boste rešili, če boste darovali kri, je lahko tudi vaše. Krvavenje je naraven način telesa, da se znebi železa, ki v prevelikih količinah lahko povzroči bolezni srca. Če redno dajete kri, se lahko s tem tudi znebite odvečnega železa – hkrati pa zmanjšate nevarnost za bolezni srca.

Darujte kri

Prosti radikali so molekule z visoko stopnjo reaktivnosti. Zaradi konfiguracije njihovih elektronov (manjka jim najmanj en elektron), so te molekule nestabilne in zato iščejo druge snovi, od katerih lahko dobesedno ukradejo kakšen elektron. Zaradi teh lastnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami. Takšne reakcije potekajo nenadzorovano, mimo encimskih sistemov, in so za celico škodljive. Celico poškodujejo, posledice pa so lahko različna obolenja.

Prosti radikali nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Telo lahko proste radikale nevtralizira in na ta način ohranja celično ravnovesje s pomočjo encimskih sistemov in antioksidantov (lovilcev prostih radikalov). Med pomembnejše antioksidante spadajo vitamin C, vitamin E, betakaroten in selen. Zadostna količina omenjenih vitaminov, betakarotena in selena je za pravilno delovanje celice nujno potrebna. V nasprotnem primeru lahko prosti radikali povzročijo bolezenske spremembe v celicah in tkivih.

Prosti radikali

Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj: zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, za začetni razvoj ateroskleroze, zamotnitev očesne leče (siva mrena), za bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in žilja), in poškodbe tkiv med operacijami. Izboljšujejo tudi delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.

Pred prostimi radikali se ne moremo zavarovati, lahko pa poskrbimo, da s pravilno prehrano ali z vitaminskimi izdelki vnesemo v telo nekoliko večje količine antioksidantov.

Preveč natrija – ključne sestavine soli – lahko pri nekaterih ljudeh povzroči visok krvni tlak. Če ste občutljivi za natrij, ne bo dovolj, če boste samo odstranili solnico. Precej natrija je skritega tudi v nekaterih obdelanih in pakiranih živilih. Zato skrbno preberite nalepke na živilih.

Ne pretiravajte s soljo

Hiter tempo življenja ponuja današnjemu potrošniku veliko, toda pogosto ga prikrajša za čas, potreben za pripravo zdravega obroka in redno rekreacijo. Nezdrava prehrana in neredna rekreacija pa kaj hitro pustita posledice, ki se pokažejo v prevelikem številu kilogramov. 

Poznate vsa tveganja prekomerne telesne mase?

Veste, kolikšen je vaš indeks telesne mase? Izračunajte si ga s pomočjo računala, ki je na spletnem mestu Veš kaj ješ. S pomočjo računala boste lahko hitro ugotovili, kakšna je vaša prehranjenost in, če bo treba, tudi ukrepali.

Kaj je ITM, indeks telesne mase?
ITM je numerična ocena prehranjenosti človeka, oziroma stopnje zamaščenosti telesa odraslega človeka. Prikazuje razmerje med človekovo telesno višino in maso in ponazarja oceno telesne zamaščenosti. Je dober pripomoček za oceno tveganj za zdravje, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes 2, kajti čim večji je ITM, tem večje je tveganje.

ITM izračunamo tako, da težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih:
ITM = kg/(m)²

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uporablja klasifikacijo prehranjenosti, ki se v grobem deli na štiri stopnje:
do 18,5 – nedohranjenost
od 18,5 do 25 – normalna prehranjenost
od 25 do 30 – prekomerna prehranjenost
več kot 30 – debelost

Vir: ViP, Zveza potrošnikov Slovenije

Kozarec rdečega vina vsak dan vas lahko nekoliko zavaruje pred arterosklerozo in koronarno srčno boleznijo. Študije kažejo, da flavonoidi v grozdni lupini, ki dajejo rdečemu vinu barvo in okus, preprečujejo kopičenje maščobnih oblog. Vendar ne pijte preveč vina; več kot kozarček na dan lahko še poslabša visok krvni tlak.

Britanska fundacija za srce ugotavlja, da kozarec vina na dan morda pripomore k preprečevanju srčnega infarkta.

Smeh je eno najboljših zdravil. Ena ura hihitanja zmanjšuje število stresnih hormonov, odvrača bolezen z aktiviranjem celic T in drugih imunskih vojščakov, spodbuja delovanje možganov in v krvi celo povečuje količino naravnih opioidov za zmanjšanje bolečine.

Smeh je pol zdravja

Smeh je neke vrste interna aerobika. Takrat lahko premikamo vseh 400 mišic v telesu. S smehom se tudi sproščajo endorfini, telesni hormoni sreče, znižuje se raven stresnih hormonov adrenalina in kortizola, in dihanje se uravnava.

Glasba je lahko presenetljivo učinkovito zdravilo za stres in zaskrbljenost – saj zmanjšuje hitrost srčnih utripov, znižuje krvni tlak in količino stresnih hormonov v krvi.

Glasba pomirja

Ne uživajte preveč prehranskih dodatkov z železom, razen, če so pregledi krvi pokazali, da vam primankuje železa, in če vam je zdravnik svetoval, da ga uživajte.

Previdno s prehranski dodatki