Zaužitje zmernih količin vitamina C (okoli 300mg na dan) lahko zmanjša nevarnost bolezni srca. Ta vitamin se je pokazal kot učinkovit pri dvigovanju ravni varovalnih proteinov visoke gostote (HFL) v krvi. Živila, v katerih je največ vitamina C, so agrumi in temno zelena listnata zelenjava, npr. brokoli, špinača in zelje.

Naše telo. Tako učinkovit, popoln stroj, mi pa tako mačehovsko ravnamo z njim. Nekaj dejstev: v povprečju bi človek moral v enem dnevu zaužiti med 1,5 in 1,7 kg različne hrane, popiti dva do tri litre vode, 23 tisočkrat vdihniti, proizvesti dva litra sline in izločiti med enim in dvema litroma potu. In zvesti še nekaj tisoč drugih operacij.

S pravilno uravnoteženo prehrano se lahko izognemo slabemu počutju.

PROSTI RADIKALI IN ZAKISANOST
Nekatere prekrške delamo zavedno, mnogih se niti ne zavedamo. Neredni obroki, uživanje sladkarij in gaziranih pijač, prevelike količine ogljikovih hidratov, pretiravanje z beljakovinami in mastna hrana se nam maščujejo z zakisanostjo organizma in velikim številom prostih radikalov. To čutimo pogosto kot motnjo v prebavi – smo napihnjeni, občutimo nelagodje, pojavi se zapeka in pogosto smo nervozni.

“Smo zelo zapleten stroj, ki za svoje delovanje potrebuje pogonsko gorivo. Naše gorivo je hrana, ki omogoča, da organizem funkcionira in ohranja organe v zdravem stanju.” pojasnuje Nada Štrovs, strokovna direktorica Studia Ank.

VSE VEČ MLADIH IMA TEŽAVE
Napihnjenost in občutki nelagodja so pogost spremljevalec prebavnih motenj. Občutek napihnjenosti se pojavi kot spremljevalec občutljivosti na določena živila oziroma alergijskih reakcij. Motnjam in pojavom slabega počutja smo izpostavljeni vsi, ki ne upoštevamo navodil uravnotežene prehrane. “V naši ambulanti se srečujemo s čedalje mlajšo populacijo, ki ima težave na tem področju, sa zakisanosti in kopičenju prostih radikalov sledi razvoj bolezni” pove Nada Štrovs.

PREHRANSKE NAVADE SPREMENIMO ŠELE, KO TEŽAVE ŽE ČUTIMO
Vsak obrok, ki ga zaužijemo, bodisi doda bodisi odvzame nekaj zdravja in življenja. Tudi zato se moramo vprašati ali jemo zato, da živimo ali živimo zato, da jemo. Večina nas izbira hrano, ki nam zagotovi takojšnje dobro počutje, da prija našemu okusu. Pri tem ne razmišljamo, da pojedina danes, lahko povzroči pogreb jutri. Šele ko se začnemo zavedati, kako močno učinkuje hrana na zdravje, začnemo spreminjati naše prehranske navade. Najpogosteje nas v to spodbudi prav slabo počutje in občutek napihnjenosti.

KAKO UGOTOVIMO NAPAKE?
Izvor težav ugotavljam  diagnostičnim pregledom in pa tako imenovanim pregledom žive kapljice krvi. Spremembe in bolezni, ki se pojavljajo kot posledice zgrešenih prehranskih navad, so številne: razvoj sladkorne bolezni tipa 2, razvoj srčno-žilnih bolezni, mlajša populacija pa je vse bolj izpostavljena debelosti in alergijskim reakcijam. Zgodba se vedno prične v prebavnem traktu in tam se mora tudi začeti reševanje.

“Družina je tista, ki bo otroka in mladostnika vzgajala tudi na področju zdrave in uravnotežene prehrane. Hudo mi je, ko v trgovini opazujem polne nakupovalne vozičke gaziranih pijač, sladic, čipsa in podobne hrane, ki naredi več škode kot koristi. Starši, na vas je, da vaš otrok je zdravo!” trdi strokovnjakinja Nada Štrovs.

PROČ S ČIPSEM, SLADICAMI IN MEHURČKI
Izbira najprimernejšega načina prehranjevanja je verjetno najbolj otipljiva in varna naložba v nas same, a zavedati se moramo, da sprememb ne bomo dosegli čez noč. Čudežev ni. Se pa lahko že po šestih tednih pokažejo prve pozitivne spremembe in se izboljša počutje. Šele po treh mesecih pa so učinki tudi vidni.

ŠEST OSNOVNIH PRAVIL URAVNOTEŽENE PREHRANE:
1. Redni obroki, najmanj trikrat dnevno
2. Uživanje hrane, bogate z vlakninami: zaužiti moramo najmanj 20 do 30g vlaknin dnevno (kruh iz neprečiščene moke, fižol, leča)
3. Iz prehrane izločite sladke napitke, gazirane pijače, pecivo in čokolado
4. Jejte čim več svežega sadja in zelenjave
5. Nadzirajte vnos maščob, omejite uporabo soli in odrecite se alkoholu
6. Pijte vodo, od dva do tri litre dnevno

Vanja Slobodnik, Bogastvo zdravja

Če imate visok krvni tlak, bi bilo dobro, da si ga doma izmerite vsak dan. Redno merjenje vam bo pokazalo, ali vaša zdravila in druga sredstva za zniževanje krvnega tlaka res delujejo. Tako boste tudi ugotovili navidezni zvišani tlak – krvni tlak, ki se dvigne samo zato, ker ste v zdravnikovi ordinaciji in vas je to vznemirilo. Izmerite si krvni tlak vsak dan približno ob istem času, da boste ugotovili naravno dnevno nihanje.

Normalne vrednosti krvnega tlaka so pod 140/90

Gotovo se čudite zakaj tak naslov. Lahko bi bil bolj vesel. Ampak v takem primeru bi se izognil medicinski realnosti. To pa ne koristi nikomur. Jaz pa želim pomagati. S knjgo ARGININ. Zakaj to počnem? Najprej naj vam povem nekaj o ozadju njenega nastanka in o svojem izobraževanju na področju zdravstva. Po običajnih poteh, ki jih mora prehoditi vsakdo, ki želi postati zdravnik. Nedvomno sem v vsem tem času osvojil cel kup stvari o medicini. Ali bolje rečeno: o trenutnem stanju uradne medicine. Toda nekaj je manjkalo pri študiju in vsakodnevnem delu zdravnika – podatek o tem, kako lahko človeka stoodstotno pozdravimo. Pod pojmom ozdravitev imam v mislih ponovno vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred obolenjem. Brez puščanja brazgotin in poškodb drugih organov. In brez pomoči kemičnih snovi, imenovanih zdravila.

Knjiga ARGININ - Frank Jester

V ponazoritev: sem tudi zobozdravnik z opravljenim strokovnim izpitom in uradno zobozdravstveno izobrazbo. Vendar si zaradi tega nikakor ne upam trditi, da se ukvarjam z zdravljenjem zob. Kar počnem – in to povem zelo jasno – je zgolj popravljanje zobne substance. Prav tako je bilo na področju humane medicine, namreč lajšanje simptomov, vzroki so pa ostali nedotaknjeni. Kasneje sem se posvetil naravni medicini in preučeval njene zakonitosti. Ne vem za niti eno samo bolezen, ki bi jo običajna “popravljalna medicina” v celoti pozdravila.

Poleg tega sem neomajno prepričan, da je za obolenja v bistvu kriv en sam vzrok. Takorekoč mati vseh bolezni, ki jo boste spoznali v tej knjigi. In ki ji je treba dati mat. V ta namen imamo na voljo čudovito možnost. Takšno, ki se izide brez kemije in operacij. Takorekoč različica požarnega zidu. Izvira neposredno s šahovske deske človeške evolucije.

Govora je o “čudežni molekuli” arginin. O resničnem vrelcu mladosti za vaše ožilje, ki bo spet delovalo kot nekoč pri Evi in Adamu. Ob upoštevanju spremljajočih pravil boste tako lahko nepotrebnim, popravljalnim posegom za vedno pokazali rdeči karton.

Frank Jester, uvod iz knjige ARGININ – Naravno gorivo za kri, krvni obtok in zdravje.

Holesterol se je prvič znašel na naslovnicah ameriških časopisov leta 1952. Dvajset let pozneje so ga tudi drugod po svetu dodali k srčni enačbi.

Je voskasta snov, ki nastaja iz zaužitih maščob. Telo jo potrebuje za tvorbo celičnih open, hormonov in prebavne tekočine žolčne kisline. Ločimo dva osnovna tipa holesterola: slabi holesterol LDL povzroča škodljive arterijske obloge, dobri holesterol HDL odvaja holesterol LDL v jetra, kjer se razgrajuje.

Kako se nabira? Maščobne obloge na trebuhu, prehrana z visoko vrednostjo nasičenih maščob in pomankanje telesne dejavnosti hitro sprožijo povečano nabiranje holesterola LDL v jetrih. Prehrana z nizko vsebnostjo enkrat nasičenih maščob in premalo gibanja pa lahko povzročita tudi znižanje vrednosti holesterola HDL. Enako učinkujeta tudi kajenje in diabetes.

Najnovejše raziskave kažejo, da je eden izmed podtipov holesterola LDL z izjemno majhno gostoto še posebej nevaren. Te tesno nagnetene delce napadajo prosti radikali v krvi. Ti drobni delci LDL nato zlahka pronicajo skozi žilne stene in tvorijo podlago za nalaganje ateroskleroznih oblog. Visoka raven holesterola torej zvišuje tveganje za aterosklerozo, nizka pa ga zmanjšuje.

Maščobne beljakovine velike gostote HDL divjajo po krvnem obtoku in lovijo lipoproteine nizke gostote LDL, da jih naložijo nase in pripeljejo do jeter, kjer jih skupaj s holesterolom odložijo. Beljakovine HDL delujejo kot antioksidanti in LDL, ki se je že vgradil v stene arterij, preprečujejo, da bi začel tvoriti nevarne obloge. HDL so pri varovanju žil tako učinkoviti, da vsako povešanje holesterola HDL za 0,1 mmol/l zniža tveganje za srčni infarkt za 3-4 odstotke. Visoka vrednost HDL je tako močna zaščita, da lahko omili tudi preostale dejavnike tveganja za srce, kot sta diabetes ali debelost. Nasprotno pa je nizka raven holesterola HDL v krvi nevarnam saj takrat nič ne ščiti pred LDL in ostalimi nevarnimi tipi maščobe v krvi, kot so trigliceridi.

Odvečni LDL holesterol vsrkajo arterijske stene, kjer se začne tvoriti plak. Ta je zelo nevaren za srce, saj zožuje arterije, na koncu pa se lahko celo odtrga in zaide v krvni obtok.

Na povišanje raven holesterola v krvi ne opozarjajo nobeni telesni znaki, odkrije se jo lahko le s krvnimi preiskavami. S splošno krvno preiskavo, na katero vas napoti osebni zdravnik, se določajo skupna vrednost holesterola in vrednosti holesterola LDL ter HDL, izražene v milimolih na liter krvi (mmol/l).

Večina ljudi se najlažje pozdravi sama, saj si tveganje za srce tudi nakopljemo največkrat sami z nezdravo prehrano, kajenjem, preveliko telesno težo in premalo gibanja.

Raven škodljivega holesterola LDL naj bo čim nižja, najbolje pod 3,5 mmol/l. Priporočena raven koristnega holesterola HDL pa je nad 1 mmol/l. Idealno pa je, če je skupna raven holesterola v krvi pod 5 mmol/l (tudi če je holesterol LDL pod 3,5 mmol/l)

SKUPNA RAVEN HOLESTEROLA IN TVEGANJE
manj kot 5 mmol/l –> NORMALNO TVEGANJE
5,2 mmol/l – 6,4 mmol/l –> ZMERNO POVIŠANO
nad 6,5 mmol/l –> VISOKO TVEGANJE

 V sloveniji so priporočene vrednosti:
– skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
– holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
– trigliceridi: manj kot 2 mmol/l
– holesterol HDL: več kot 1 mmol/l

Vrednost HDL lahko zlahka povečate s prehrano, ki je bogata s koristnimi maščobami, ki so v plavih ribah, oreških in olivnem olju. Nikar pa ne pozabite na gibanje.

Dušikov oksid (NO) je drobna molekula, ki zelo pripomore k zdravju srca. Skrbi za prožnost žil, kar vpliva na uravnavanje holesterola, zdrav krvni tlak in preprečuje aterosklerozo, saj so stene arterij podobne teflonu, tako da se bele krvničke in trombociti, ki povzročajo krvne strdke, ne morejo prilepiti nanje. Dušikov oksid prav tako preprečuje pretirano rast mišičnih celic v arterijskih stenah, kar preprečuje odebelitev žil in zavira tvorbo prostih radikalov.

L-arginin pospešuje proizvodnjo dušikovega oksida, dušikov oksid pa poskrbi za sproščanje žil

Za tvorbo dušikovega oksida (NO) je nujno potrebna aminokislina arginin oz. L-arginin, ki ga najdemo v nekaterih živilih (stročnice, ribe, oreški, soja)

Izjemne lastnosti L-arginina so bile potrjene leta 1998 z Nobelovo nagrado za medicino.

Notranja plast stene arterij proizvaja svojo zalogo dušikovega oksida. Če je ta poškodovana, njegova proizvodnja upade. Testa za ugotavljanje stopnje dušikovega oksida še ni, vendar vam ga precej verjetno primankuje, če ste predebeli, se premalo gibljete, kadite ali imate visoko vrednost holesterola.

Korenček vsebuje veliko pektina, ki pomaga odstraniti holesterol iz prebavnega sistema, še preden pride v kri. Če pojeste samo dva korenčka na dan, lahko zmanjšate holesterol celo do 20 odstotkov.

Že dva korenčka na dan lahko preženeta holesterol stran 🙂

Težave z alergijami so povezane z oslabljenim imunskim sistemom, ki je velikokrat preobremenjen z izločanjem strupov. S hrano, onesnaženim zrakom in drugimi škodljivimi snovmi pridejo namreč v telo številčni strupi, ki jih moramo izločiti. Tem se pridružijo še strupi, ki jih telo samo pridela z vretjem in gnitjem.

Pomladni meseci so idealni za razstrupljanje telesa

Del strupov se izloči preko ledvic, največ pa preko sluznic za razstrupljanje: črevesne sluznice, sluznice pljuč, kože, obnosne votline in urološkogenitalne sluznice. Ena izmed najpomembnejših, zelo pogosto pa zanemarjenih nalog črevesja je tako prav razstrupljanje telesa.

Če je črevesna sluznica zdrava, drugim sluznicam ni treba sodelovati v procesu razstrupljanja. Velja pa tudi obratno. Če razstrupljanje preko črevesne sluznice ne zadostuje, se morajo v razstrupljanje vključiti druge sluznice, kar se najpogosteje kaže kot kisel in smrdeč pot, ekcem, luskavica, koprivnica, cedenje iz nosu, povečani polipi in bronhitis. Včasih je vnos strupov tako velik, da jih telo ne more več izločiti, zato jih mora uskladiščiti: v cistah, bradavicah, miomih in hemeroidih. Dobro skladišče strupov so tudi sklepi, kar se ponavadi pokaže šele v starosti, ko se pojavijo različne bolezni, kot sta artritis in artroza. Tudi celulitis nastane zaradi odlaganja neizločenih strupov v koži, zato dobro preverite sestavine v anticelulitnih izdelkih, preden dodatno zastrupljate svojo kožo in telo.

Te dni so iz Harvardske univerze sporočili, da imajo ljudje, ki dnevno popijejo samo eno stekleničko gazirane pijače, kar 20 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt kot tisti, ki gaziranih pijač ne uživajo. Seveda do tega ne pride čez noč, ogroženi so predvsem tisti, ki že več kot 20 let uživajo te nezdrave pijače. Tveganje pa se še poveča pri kadilcih in ljudeh s čezmerno telesno težo.

Veste kaj tvegate z uživanjem gaziranih pijač?

Znanstveniki so ugotovili tudi, da se je ljudem, ki so zmanjšali uživanje gaziranih pijač, normaliziral tudi krvni tlak. Tudi dietne različice gaziranih pijač niso nedolžne in jih prav tako povezujejo z večjim tveganjem za srčni napad. Študija, v katero je bilo vključenih 2600 odraslih, namreč dokazuje, da so imeli tisti, ki so uživali pijače z oznako ‘light’, tveganje povečano za kar 40 odstotkov.

Več na vizita.si

Opustite kajenje!

Ljudje, ki kadijo, bodo več kot dvakrat verjetneje doživeli infarkt kot nekadilci. V ZDA kajenje povzroči več kot 200.000 smrti na leto zaradi bolezni kardiovaskularnega sistema. Če opustite kajenje bo to skoraj takoj koristilo srcu. Po dveh letih brez kajenja bo velik del nevarnosti za bolezni srca izgini. Po petih do desetih letih pa bo vaše tveganje enako, kot da nikoli ne bi kadili.