Značke

Posts Tagged ‘napihnjenost’

Preprečite napihnjenost in ukrotite prebavo

Naše telo. Tako učinkovit, popoln stroj, mi pa tako mačehovsko ravnamo z njim. Nekaj dejstev: v povprečju bi človek moral v enem dnevu zaužiti med 1,5 in 1,7 kg različne hrane, popiti dva do tri litre vode, 23 tisočkrat vdihniti, proizvesti dva litra sline in izločiti med enim in dvema litroma potu. In zvesti še nekaj tisoč drugih operacij.

Uravnotežena prehrana

S pravilno uravnoteženo prehrano se lahko izognemo slabemu počutju.

PROSTI RADIKALI IN ZAKISANOST
Nekatere prekrške delamo zavedno, mnogih se niti ne zavedamo. Neredni obroki, uživanje sladkarij in gaziranih pijač, prevelike količine ogljikovih hidratov, pretiravanje z beljakovinami in mastna hrana se nam maščujejo z zakisanostjo organizma in velikim številom prostih radikalov. To čutimo pogosto kot motnjo v prebavi – smo napihnjeni, občutimo nelagodje, pojavi se zapeka in pogosto smo nervozni.

“Smo zelo zapleten stroj, ki za svoje delovanje potrebuje pogonsko gorivo. Naše gorivo je hrana, ki omogoča, da organizem funkcionira in ohranja organe v zdravem stanju.” pojasnuje Nada Štrovs, strokovna direktorica Studia Ank.

VSE VEČ MLADIH IMA TEŽAVE
Napihnjenost in občutki nelagodja so pogost spremljevalec prebavnih motenj. Občutek napihnjenosti se pojavi kot spremljevalec občutljivosti na določena živila oziroma alergijskih reakcij. Motnjam in pojavom slabega počutja smo izpostavljeni vsi, ki ne upoštevamo navodil uravnotežene prehrane. “V naši ambulanti se srečujemo s čedalje mlajšo populacijo, ki ima težave na tem področju, sa zakisanosti in kopičenju prostih radikalov sledi razvoj bolezni” pove Nada Štrovs.

PREHRANSKE NAVADE SPREMENIMO ŠELE, KO TEŽAVE ŽE ČUTIMO
Vsak obrok, ki ga zaužijemo, bodisi doda bodisi odvzame nekaj zdravja in življenja. Tudi zato se moramo vprašati ali jemo zato, da živimo ali živimo zato, da jemo. Večina nas izbira hrano, ki nam zagotovi takojšnje dobro počutje, da prija našemu okusu. Pri tem ne razmišljamo, da pojedina danes, lahko povzroči pogreb jutri. Šele ko se začnemo zavedati, kako močno učinkuje hrana na zdravje, začnemo spreminjati naše prehranske navade. Najpogosteje nas v to spodbudi prav slabo počutje in občutek napihnjenosti.

KAKO UGOTOVIMO NAPAKE?
Izvor težav ugotavljam  diagnostičnim pregledom in pa tako imenovanim pregledom žive kapljice krvi. Spremembe in bolezni, ki se pojavljajo kot posledice zgrešenih prehranskih navad, so številne: razvoj sladkorne bolezni tipa 2, razvoj srčno-žilnih bolezni, mlajša populacija pa je vse bolj izpostavljena debelosti in alergijskim reakcijam. Zgodba se vedno prične v prebavnem traktu in tam se mora tudi začeti reševanje.

“Družina je tista, ki bo otroka in mladostnika vzgajala tudi na področju zdrave in uravnotežene prehrane. Hudo mi je, ko v trgovini opazujem polne nakupovalne vozičke gaziranih pijač, sladic, čipsa in podobne hrane, ki naredi več škode kot koristi. Starši, na vas je, da vaš otrok je zdravo!” trdi strokovnjakinja Nada Štrovs.

PROČ S ČIPSEM, SLADICAMI IN MEHURČKI
Izbira najprimernejšega načina prehranjevanja je verjetno najbolj otipljiva in varna naložba v nas same, a zavedati se moramo, da sprememb ne bomo dosegli čez noč. Čudežev ni. Se pa lahko že po šestih tednih pokažejo prve pozitivne spremembe in se izboljša počutje. Šele po treh mesecih pa so učinki tudi vidni.

ŠEST OSNOVNIH PRAVIL URAVNOTEŽENE PREHRANE:
1. Redni obroki, najmanj trikrat dnevno
2. Uživanje hrane, bogate z vlakninami: zaužiti moramo najmanj 20 do 30g vlaknin dnevno (kruh iz neprečiščene moke, fižol, leča)
3. Iz prehrane izločite sladke napitke, gazirane pijače, pecivo in čokolado
4. Jejte čim več svežega sadja in zelenjave
5. Nadzirajte vnos maščob, omejite uporabo soli in odrecite se alkoholu
6. Pijte vodo, od dva do tri litre dnevno

Vanja Slobodnik, Bogastvo zdravja