Značke

Posts Tagged ‘prosti radikali’

Resveratrol za zdravo srce

Ste že slišali za francoski paradoks? Ljudje v Franciji kljub temu, da jedo mastno hrano in spijejo velikega rdečega vina, živijo dlje in bolj zdravo. Za to naj bi bil kriv resveratrol, antioksidant, ki ga najdemo v rdečemu vinu.

Kozarec rdečega vina si lahko tu in tam brez slabe vesti privoščimo, saj pozitivno vpliva na naše zdravje.

Kozarec rdečega vina si lahko tu in tam brez slabe vesti privoščimo, saj pozitivno vpliva na naše zdravje.

Resveratrol je pomemben antioksidant, ki lahko z uničevanjem prostih radikalov telesu zelo koristi. Prosti radikali so stranski produkt procesov pretvarjanja snovi v telesu, vase pa jih lahko vnesemo tudi s hrano. Vsebuje jih na primer neustrezna ali pa pokvarjena hrana. Prosti radikali niso vedno slabi, saj jih telo uporablja za obrambo proti boleznim, kljub temu pa poškodujejo zdrave celice in pospešijo nastanek srčno-žilnih bolezni, raka in vnetij. Telo ima zato veliko procesov odstranjevanja prostih radikalov, pomagamo pa mu lahko z vnosom antioksidantov. Ti se ločijo na vitamine in rastlinske fenole, med katere spada tudi resveratrol.

Resveratrol poleg antioksidativnega delovanja deluje tudi protivnetno. Znanstveniki so s poskusi ugotovili, da zavira tudi procese staranja. Prav tako pozitivno vpliva na zdravje srca in ožilja, saj prispeva k zdravemu nivoju holesterola v krvi. Iz resveratrola se po zaužitju začne tvoriti snov piceatanol, ki preprečuje razvoj in rast maščobnih celic, zato je odličen tudi za hujšanje, saj upočasni proces transformiranja nezrelih v zrele, trdovratne in dolgotrajne maščobne celice.

Resveratrol najdemo tudi v prehranskemu dopolnilu ProArgi-9+, ki je novost na našem trgu. Za več informacij KLIKNITE TUKAJ.

Preprečite napihnjenost in ukrotite prebavo

Naše telo. Tako učinkovit, popoln stroj, mi pa tako mačehovsko ravnamo z njim. Nekaj dejstev: v povprečju bi človek moral v enem dnevu zaužiti med 1,5 in 1,7 kg različne hrane, popiti dva do tri litre vode, 23 tisočkrat vdihniti, proizvesti dva litra sline in izločiti med enim in dvema litroma potu. In zvesti še nekaj tisoč drugih operacij.

Uravnotežena prehrana

S pravilno uravnoteženo prehrano se lahko izognemo slabemu počutju.

PROSTI RADIKALI IN ZAKISANOST
Nekatere prekrške delamo zavedno, mnogih se niti ne zavedamo. Neredni obroki, uživanje sladkarij in gaziranih pijač, prevelike količine ogljikovih hidratov, pretiravanje z beljakovinami in mastna hrana se nam maščujejo z zakisanostjo organizma in velikim številom prostih radikalov. To čutimo pogosto kot motnjo v prebavi – smo napihnjeni, občutimo nelagodje, pojavi se zapeka in pogosto smo nervozni.

“Smo zelo zapleten stroj, ki za svoje delovanje potrebuje pogonsko gorivo. Naše gorivo je hrana, ki omogoča, da organizem funkcionira in ohranja organe v zdravem stanju.” pojasnuje Nada Štrovs, strokovna direktorica Studia Ank.

VSE VEČ MLADIH IMA TEŽAVE
Napihnjenost in občutki nelagodja so pogost spremljevalec prebavnih motenj. Občutek napihnjenosti se pojavi kot spremljevalec občutljivosti na določena živila oziroma alergijskih reakcij. Motnjam in pojavom slabega počutja smo izpostavljeni vsi, ki ne upoštevamo navodil uravnotežene prehrane. “V naši ambulanti se srečujemo s čedalje mlajšo populacijo, ki ima težave na tem področju, sa zakisanosti in kopičenju prostih radikalov sledi razvoj bolezni” pove Nada Štrovs.

PREHRANSKE NAVADE SPREMENIMO ŠELE, KO TEŽAVE ŽE ČUTIMO
Vsak obrok, ki ga zaužijemo, bodisi doda bodisi odvzame nekaj zdravja in življenja. Tudi zato se moramo vprašati ali jemo zato, da živimo ali živimo zato, da jemo. Večina nas izbira hrano, ki nam zagotovi takojšnje dobro počutje, da prija našemu okusu. Pri tem ne razmišljamo, da pojedina danes, lahko povzroči pogreb jutri. Šele ko se začnemo zavedati, kako močno učinkuje hrana na zdravje, začnemo spreminjati naše prehranske navade. Najpogosteje nas v to spodbudi prav slabo počutje in občutek napihnjenosti.

KAKO UGOTOVIMO NAPAKE?
Izvor težav ugotavljam  diagnostičnim pregledom in pa tako imenovanim pregledom žive kapljice krvi. Spremembe in bolezni, ki se pojavljajo kot posledice zgrešenih prehranskih navad, so številne: razvoj sladkorne bolezni tipa 2, razvoj srčno-žilnih bolezni, mlajša populacija pa je vse bolj izpostavljena debelosti in alergijskim reakcijam. Zgodba se vedno prične v prebavnem traktu in tam se mora tudi začeti reševanje.

“Družina je tista, ki bo otroka in mladostnika vzgajala tudi na področju zdrave in uravnotežene prehrane. Hudo mi je, ko v trgovini opazujem polne nakupovalne vozičke gaziranih pijač, sladic, čipsa in podobne hrane, ki naredi več škode kot koristi. Starši, na vas je, da vaš otrok je zdravo!” trdi strokovnjakinja Nada Štrovs.

PROČ S ČIPSEM, SLADICAMI IN MEHURČKI
Izbira najprimernejšega načina prehranjevanja je verjetno najbolj otipljiva in varna naložba v nas same, a zavedati se moramo, da sprememb ne bomo dosegli čez noč. Čudežev ni. Se pa lahko že po šestih tednih pokažejo prve pozitivne spremembe in se izboljša počutje. Šele po treh mesecih pa so učinki tudi vidni.

ŠEST OSNOVNIH PRAVIL URAVNOTEŽENE PREHRANE:
1. Redni obroki, najmanj trikrat dnevno
2. Uživanje hrane, bogate z vlakninami: zaužiti moramo najmanj 20 do 30g vlaknin dnevno (kruh iz neprečiščene moke, fižol, leča)
3. Iz prehrane izločite sladke napitke, gazirane pijače, pecivo in čokolado
4. Jejte čim več svežega sadja in zelenjave
5. Nadzirajte vnos maščob, omejite uporabo soli in odrecite se alkoholu
6. Pijte vodo, od dva do tri litre dnevno

Vanja Slobodnik, Bogastvo zdravja

 

 

Uprite se staranju z antioksidanti

Antioksidanti so snovi, ki uničujejo proste radikale, ki nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Antioksidanti so skrivno orožje, s katerimi se telo upira prostim radikalom, zato z antioksidanti bogata hrana pomaga pri ohranjanju mladostnega videza.

Veliko antioksidantov telo proizvede sam, preostale pa je treba vnesti s pravilno prehrano. Prisotni so v veliko naravnih živilih. V ameriški agenciji National Institutes of Health, so živila razvrstili v skupine glede na to koliko antioksidantov vsebujejo, enoto za vsebnost antioksidantov pa poimenovali ORAC oz. oxygen radical absorbance capacity.

Antioksidanti

Sadje vsebuje veliko antioksidantov

Po priporočilih naj bi vsak dan zaužili od pet do sedem tisoč ORACov na dan. Živila z višjimi vrednostmi ORAC vsebujejo več antioksidantov, torej učinkoviteje nevtralizirajo proste radikale.

Če se želite upreti staranju ter poskrbeti za zdravo in sijočo kožo, se izogibajte pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom, predelani in vnaprej pripravljeni hrani, cigaretam in stresnemu življenju, poskrbite za dobršen vnos antioksidantov, gibajte se na svežem zraku in ne pozabite na obvezno sproščanje.

Jagodičevje açai spada med najbolj popolne in zdrave sadeže v naravi. Açai je ena najvišjih koncentracij antioksidantov proti staranju, sinergična kombinacija ˝zdravih˝ (mononenasičenih) maščob, hranilnih vlaken, fitosterolov, ki izvrstno vplivajo na zaščito ožilja in prebavo, skoraj popolno razmerje aminokislin in mineralov, ki pospešujejo regeneracijo mišic. Je izredno močno sredstvo proti prostim radikalom.

Prosti radikali

Prosti radikali so molekule z visoko stopnjo reaktivnosti. Zaradi konfiguracije njihovih elektronov (manjka jim najmanj en elektron), so te molekule nestabilne in zato iščejo druge snovi, od katerih lahko dobesedno ukradejo kakšen elektron. Zaradi teh lastnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami. Takšne reakcije potekajo nenadzorovano, mimo encimskih sistemov, in so za celico škodljive. Celico poškodujejo, posledice pa so lahko različna obolenja.

Prosti radikali nastajajo v telesu neprestano in povzročijo oksidacijski stres. Količina prostih radikalov se poveča pod vplivom različnih škodljivih dejavnikov: toplote, ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, alkohola, kajenja ter staranja ali pa tudi zaradi ukvarjanja z aerobnimi športi kot so tek, kolesarjenje in plavanje.

Telo lahko proste radikale nevtralizira in na ta način ohranja celično ravnovesje s pomočjo encimskih sistemov in antioksidantov (lovilcev prostih radikalov). Med pomembnejše antioksidante spadajo vitamin C, vitamin E, betakaroten in selen. Zadostna količina omenjenih vitaminov, betakarotena in selena je za pravilno delovanje celice nujno potrebna. V nasprotnem primeru lahko prosti radikali povzročijo bolezenske spremembe v celicah in tkivih.

Prosti radikali

Prosti radikali

Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj: zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, za začetni razvoj ateroskleroze, zamotnitev očesne leče (siva mrena), za bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in žilja), in poškodbe tkiv med operacijami. Izboljšujejo tudi delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.

Pred prostimi radikali se ne moremo zavarovati, lahko pa poskrbimo, da s pravilno prehrano ali z vitaminskimi izdelki vnesemo v telo nekoliko večje količine antioksidantov.