Archive for February, 2012

Pijte čaj

Čaj vsebuje katehin, snov, ki dokazano zmanjšuje holesterol. V neki raziskavi so ljudje ob prehrani, ki je vsebovala veliko holesterola redno pili čaj – njihov holesterol je ostal v normalnih mejah. Zeleni čaj, znan tudi kot japonski ali kitajski čaj, vsebuje zaradi načina obdelave listov več katehina kot črni.

čaj

Redno pijte čaj

 

Srčni infarkt

Če slutite, da doživljate srčni infarkt oziroma ga doživlja kdo od bližnjih, ne oklevajte, ampak pokličite 112 in prepustite odločitev strokovnjakom. Če bolečina v prsih ali katerikoli med v nadaljevanju naštetimi opozorilnimi znaki traja dlje kot nekaj minut, je prav, da nemudoma pokličete reševalca. Hkrati vzemite 300 mg tableto aspirina (običajna doza za lajšanje bolečin), če seveda nanj niste alergični. Da bo začel učinkovati hitreje, tableto prežvečite.

 Največ ljudi umre v prvi uri po začetku srčnega infarkta, ljudje pa žal pogosto čakajo več ur, preden pokličejo pomoč.

NEPRIJETEN OBČUTEK V PRSIH
Pri srčnem infarktu skoraj praviloma začutimo neprijeten občutek v sredini prsnega predela, ki traja dlje kot pol ure ali pa se pojavlja izmenično tudi med počitkom. Občutek lahko opišemo kot neprijeten pritisk, stiskanje v prsih, občutek teže, ki pritiska na prsi, navala krvi, ki udari v prsi, polnosti prsi ali kot bolečino.

OBČUTEK NEUGODJA DRUGOD V ZGORNJEM TRUPU
Možni opozorilni znaki so bolečina ali neprijeten občutek v eni ali obeh rokah, hrbtu, vratu, spodnji čeljusti ali trebuhu.

ZASOPLOST
Ta znak lahko spremlja neprijeten občutek v prsih.

DRUGI ZNAKI
Na srčni infarkt lahko opozarjajo tudi le nenaden hladen pot, omotica, utrujenost ali slabost.

srčni infarkt

Srčni infarkt

 

Sproščanje

Eden izmed načinov za preprečevanje in zdravljenje bolezni srca je sproščanje. Sprostitev zmanjša stres, stres pa velja za verjeten rizični faktor pri boleznih srca. Tehnike za sproščanje, ki so se pokazale za koristne so meditacija, joga, progresivna mišična relaksacija in biofeedback. Poiščite program za sproščanje, ki vam je všeč in ga vključite v svoja vsakdanja opravila.

Vzemite si čas za sproščanje

Vzemite si čas za sproščanje

Pazite na telesno težo

Da bi stabilizirali krvni tlak in raven holesterola, redno preverjajte telesno težo. Celo skromno zmanjšanje odvečne teže se je pokazalo kot koristno.

Pazite na telesno težo

Pazite na telesno težo

Voda voda voda

Vsakdanje pitje vode prinaša obilo koristi za zdravje. Voda pomaga brzdati tek, učinkuje kot naravno odvajalo, naolji sklepe, zmanjšuje nastajanje gub, preprečuje ledvične kamne in težave v sečilih, lahko pa celo ublaži mačka.

Voda

Ne pozabite na pitje vode

Premalo gibanja

Po podatkih raziskave CINDI Slovenija je 47,5 % odraslih Slovencev premalo telesno dejavnih. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poleg redne in zmerno intenzivne telesne dejavnosti priporočajo delo na vrtu, ples, težja hišna opravila, hojo, igro z otroki in drugo. Če ste redno telovadili oziroma ste se zmerno gibali približno šest tednov boste od tega že občutili koristi.

Delo na vrtu

Delo na vrtu prinaša koristi

 

Tekoči klorofil

Klorofil je zeleno barvilo, ki ga rastline potrebujejo za fotosintezo. S pomočjo sončne energije in klorofila s tem procesom poskrbijo za presnovne procese, ki jim zagotavljajo rast in razvoj. Tekoči klorofil pa je naravni izdelek iz zelenih rastlin za izboljšanje zdravja pri ljudeh. Zato ji nekateri pravijo kar zelena molekula zdravja.

Tekoči klorofil

Mnoge strokovne raziskave potrjujejo, da je klorofil za človekov organizem skoraj čudežen. Njegova moč v največji meri izhaja iz dejstva, da je po molekularni strukturi skoraj popolnoma enak hemoglobinu. Edini osrednji atom je pri hemoglobinu železo, pri klorofilu pa magnezij. Ko klorofil zaužijemo, ta pomaga opraviti delo hemoglobinu, kar je bistveno za naše zdravje. Pomaga pri sproščanju novih rdečih krvničk, eritrocitov, daje nam več energije in nam v trenutku izboljša počutje.

POMOČ V BOJU PROTI RAKU
Klorofil izdatno pomaga pri obnavljanju telesa na molekularni in na celični ravni. Učinkuje pri razstrupljanju kovin in težkih kovin, pomaga imunskemu sistemu v boju proti okužbam oziroma posledicam okužb, skrbi, da se rane hitro celijo, spodbuja zdravje krnega obtoka ter pomaga tudi pri prebavi. Če zaužijemo več klorofila, se to pozna v povečanju števila rdečih krvničk, kar pomeni, da celice v telesu dobijo več kisika. Dokazano je tudi, da klorofil preprečuje vezavo rakotvornih elementov na DNK v jetrih in drugih organih. Klorofil zdrobi kamne iz kalcijevega oksalata, ki jih naše telo ustvarja zato, da bi nevtraliziralo odvečno kislino. Kamni se nabirajo v ledvicah.

KLOROFIL ZMANJŠA KISLOST V TELESU
Za naše zdravje je zelo pomembno kislo-bazično ravnovesje na celični ravni. Zaradi nezdravih prehranskih navad in nepravilne prehrane – ljudje se marsikdaj ne zavedamo, da nekaterih živil sploh ne bi smeli jesti – v telesu dostikrat prevladuje kislo okolje, kar daje boleznim veliko možnosti za razvoj. Klorofil pa je visoko bazičen, zato skrbi tudi za zmanjšanje kislosti. Varuje nas pred celo vrsto rakotvornih snovi in strupov, ki jih zaužijemo s hrano, pa sploh ne vemo za to, ali pa jih vdihnemo z onesnaženim zrakom. Klorofil se vmeša v presnovo snovi, ki lahko poškodujejo našo DNK in nas tako varuje pred rakom. Raziskave, ki to potrjujejo, so bile objavljene v strokovnih revijah, denimo v Carcinogenesis and Food and Chemical Toxicity. Ker klorofil vsebuje vitamine A, C in E, je močan antioksidant, obenem pa deluje tudi proti vnetju. Je eden najpomembnejših pripomočkov za odpravljanje hudih strupov kot so težke kovine, ki se rade nabirajo v raznih delih telesa in z leti povzročajo zelo hude bolezni. Zaradi vseh teh lastnosti je tekoči klorofil še posebej priporočljiv za kadilce.

PREPREČUJE ZADAH
Klorofil sam po sebi ne deluje kot antiseptik, vendar pomaga telesu, da se učinkoviteje bojuje proti mikrobom. Zaradi več kisika in hranil so celice v tkivih močnejše in zato lažje uničujejo mikrobe ter preprečujejo njihovo razmnoževanje. Ena od posebnih lastnosti klorofila je tudi ta, da je nekakšen notranju dezodorant. Preprečuje ustni pa tudi telesni zadah. S tem, ko skrbi za boljše okolje v ustih, je izboljšana začetna faza naše prebave in presnove, kar pomeni, da se posledično izboljšata tudi naša presnova in prebava v celoti. Zelo pomemben je magnezij, ki vpliva na povečevanje bazičnosti (zmanjševanje kislosti), obenem pa je magnezij pomemben pri vzdrževanju normalne telesne temperature. Vsebuje tudi vitamina K in C, folno kislino, kalcij in beljakovine. Vse to potrebujejo športniki, tudi rekreativni, pa mlade ženske v obdobju razvoja oziroma, če imajo močne menstruacije, ženske v menopavzi, šolarji pri hudih miselnih naporih ter starejši ljudje z obilico zdravstvenih težav od zaprtja do ustnega zadaha.

ŽLIČKA NAMESTO VELIKANSKE SKLEDE
Če bi hoteli zaužiti dovolj klorofila, da bi odpravili katero od naštetih težav, bi morali pojesti najmanj kilogram surove zelene zelenjave na dan, saj se s kuhanjem klorofil uniči. To pomeni, da bi morali, na primer, pojesti kilogram zelene sveže solate, kar je tudi ljubiteljem solate težko. Enako količino človekovemu organizmu tako koristnega klorofila dobimo že z eno samo žlico tekočega klorofila, ki ga dodate kozarcu vode ali kakšne druge pijače – vendar ne sme biti vroča, da ne uniči vitaminov. Kdor je to poskusil, pove, da je prav neverjetno, kako se energija po tem poveča.

KLOROFIL IZ KALČKOV ALFALFA
Tekoči klorofil je iz kalčkov alfaalfa (oz. lucerna) iz družine detelje. Kalčki alfalfa sodijo med najbolj hranilna živila sploh, zato jih posebej priporočajo vsem bolnikom kot tudi zdravim ljudem. Poleg klorofila vsebujejo antioksidante, imajo veliko beta karotena in izoflavonov, ki varujejo celice, vsebujejo vse pomembne vitamine, encime in minerale. Kot posebno priporočljivo hrano boste kalčke alfalfa našli na spletnih straneh Fundacije kolesarja Lancea Armstronga, ki je pred leti premagal raka in se je potem povsem posvetil boju proti raku in pomoči ljudem, ki zbolijo za to boleznijo.

 

 

Šest sovražnikov srca

Predstavljamo šest najhujših groženj za srce:

1. Odvečna maščoba
V človeškem telesu je na milijone maščobnih celic. Te so kot nekakšni raztegljivi mošnjički, napolnjeni z maščobnimi kapljicami, imenovanimi lipidi. Lipide sestavljajo maščobe, sladkorji in aminokisline, ki se tvorijo iz zaužite hrane. Maščobno tkivo služi za oblogo kosti in uravnavanje telesne temperature ter je nadomestni vir energije ob znižanju ravni sladkorja v krvi.

2. Holesterol
Holesterol se je prvič znašel na naslovnicah ameriških časopisov leta 1952. Dvajset let pozneje so ga tudi drugod po svetu dodali k srčni enačbi. Je voskasta snov, ki nastaja iz zaužitih maščob. Telo jo potrebuje za tvorbo celičnih open, hormonov in prebavne tekočine žolčne kisline. Ločimo dva tipa: slabi holesterol LDL povzroča škodljive arterijske obloge, dobri holesterol HDL odvaja holesterol LDL v jetra, kjer se razgrajuje.

3. Visok krvni tlak
Visko krvni tlak ali arterijska hipertenzija se pojavi, ko arteriole, drobne žilice s tankimi stenami, v katere se razvejajo arterije, otrdijo in izgubijo prožnost. Zaradi manjšega krvnega pretoka skoznje se zviša krvni tlak in poškodujejo stene arterij, ki postanejo bolj občutljive za nastajanje oblog. Hipertenzija tudi oslabi srce in povzroči, da se poveča.

4. Kronično vnetje
Nastane, kadar se obramba imunskega sistema, ko odpravi povzročitelje vnetja, ne preneha, ampak nepretrgoma deluje naprej. Zdravniki so odkrili številne dejavnike, ki povzročajo kronično vnetje arterij: vsakodnevne okužbe, kot so vnetje dlesni ali okužbe z bakterijami, snovi, ki jih sprošča v obtok trebušna maščoba in staranje.

5. Metabolični sindrom
Skupina dejavnikov tveganja za srce, ki opozarja na porušeno ravnovesje snovi v telesu; nevidno in neopazno lahko prizadene četrtino vseh odraslih ljudi. Povezan je z različnimi dejavniki tveganja, kot je na primer trajno povišana raven inzulina v krvi.

6. Oksidacijski stres
Izraz za škodo, ki jo povzročajo uničevalne molekule kisika – prosti radikali. Naše telo jih proizvaja med dihanjem, med presnovo in nevtralizacijo alkoholnih pijač, mamil ali zdravil in ko celice spreminjajo maščobo in ogljikove hidrate v energijo.

Glavni dejavniki tveganja so kot tesni zavezniki močno prepleteni

Glavni dejavniki tveganja so kot tesni zavezniki močno prepleteni

Kri

“Kri, to je prav poseben sok” pravi Goethejev Mefisto Faustu. Klasičen izrek, ki nam ga je zapustil veliki svetovni učenjak. Medtem pa je znanost že z velikimi koraki naprej. Kljub temu le malo ljudi ve o raznovrstnih sposobnostih lastne krvi.

Kri predstavlja približno osem odstotkov naše telesne teže. Pri odrasli osebi to znese približno od pet do šest litrov, ki neprestano krožijo po telesu. Z manjšim ali večjim pritiskom.  Ko ta ni v redu, ima srce težave. Nenehno mora skrbeti za dovajanje beljakovin in hormonov, vitaminov, mineralnih snovi, encimov, proteinov in hranilnih snovi do organov in tkiv.

Poleg tega kri prenaša kisik in odvaža odpadke škodljivih snovi in pozročiteljev bolezni, ki prodrejo v telo. Nenazadnje ima naš “življenjski sok” tudi nalogo opozorilne centrale. Če se kjerkoli pojavijo težave, to sporočijo posebne specializirane celice, torej nekakšen krvni radio, ki aktivira telesu lasten obrambni sistem in na krizno območje pošlje za to pristojne celice.

Kri je vrelec našega življenja. Skrbi za delovanje našega telesa in organov, za našo agilnost, storilnost in zdravje. V krvi so namreč zbrane vse pomembne hranilne snovi in goriva, ki jih potrebujemo za zdravo življenje.