Predstavljamo šest najhujših groženj za srce:

1. Odvečna maščoba
V človeškem telesu je na milijone maščobnih celic. Te so kot nekakšni raztegljivi mošnjički, napolnjeni z maščobnimi kapljicami, imenovanimi lipidi. Lipide sestavljajo maščobe, sladkorji in aminokisline, ki se tvorijo iz zaužite hrane. Maščobno tkivo služi za oblogo kosti in uravnavanje telesne temperature ter je nadomestni vir energije ob znižanju ravni sladkorja v krvi.

2. Holesterol
Holesterol se je prvič znašel na naslovnicah ameriških časopisov leta 1952. Dvajset let pozneje so ga tudi drugod po svetu dodali k srčni enačbi. Je voskasta snov, ki nastaja iz zaužitih maščob. Telo jo potrebuje za tvorbo celičnih open, hormonov in prebavne tekočine žolčne kisline. Ločimo dva tipa: slabi holesterol LDL povzroča škodljive arterijske obloge, dobri holesterol HDL odvaja holesterol LDL v jetra, kjer se razgrajuje.

3. Visok krvni tlak
Visko krvni tlak ali arterijska hipertenzija se pojavi, ko arteriole, drobne žilice s tankimi stenami, v katere se razvejajo arterije, otrdijo in izgubijo prožnost. Zaradi manjšega krvnega pretoka skoznje se zviša krvni tlak in poškodujejo stene arterij, ki postanejo bolj občutljive za nastajanje oblog. Hipertenzija tudi oslabi srce in povzroči, da se poveča.

4. Kronično vnetje
Nastane, kadar se obramba imunskega sistema, ko odpravi povzročitelje vnetja, ne preneha, ampak nepretrgoma deluje naprej. Zdravniki so odkrili številne dejavnike, ki povzročajo kronično vnetje arterij: vsakodnevne okužbe, kot so vnetje dlesni ali okužbe z bakterijami, snovi, ki jih sprošča v obtok trebušna maščoba in staranje.

5. Metabolični sindrom
Skupina dejavnikov tveganja za srce, ki opozarja na porušeno ravnovesje snovi v telesu; nevidno in neopazno lahko prizadene četrtino vseh odraslih ljudi. Povezan je z različnimi dejavniki tveganja, kot je na primer trajno povišana raven inzulina v krvi.

6. Oksidacijski stres
Izraz za škodo, ki jo povzročajo uničevalne molekule kisika – prosti radikali. Naše telo jih proizvaja med dihanjem, med presnovo in nevtralizacijo alkoholnih pijač, mamil ali zdravil in ko celice spreminjajo maščobo in ogljikove hidrate v energijo.

Glavni dejavniki tveganja so kot tesni zavezniki močno prepleteni

“Kri, to je prav poseben sok” pravi Goethejev Mefisto Faustu. Klasičen izrek, ki nam ga je zapustil veliki svetovni učenjak. Medtem pa je znanost že z velikimi koraki naprej. Kljub temu le malo ljudi ve o raznovrstnih sposobnostih lastne krvi.

Kri predstavlja približno osem odstotkov naše telesne teže. Pri odrasli osebi to znese približno od pet do šest litrov, ki neprestano krožijo po telesu. Z manjšim ali večjim pritiskom.  Ko ta ni v redu, ima srce težave. Nenehno mora skrbeti za dovajanje beljakovin in hormonov, vitaminov, mineralnih snovi, encimov, proteinov in hranilnih snovi do organov in tkiv.

Poleg tega kri prenaša kisik in odvaža odpadke škodljivih snovi in pozročiteljev bolezni, ki prodrejo v telo. Nenazadnje ima naš “življenjski sok” tudi nalogo opozorilne centrale. Če se kjerkoli pojavijo težave, to sporočijo posebne specializirane celice, torej nekakšen krvni radio, ki aktivira telesu lasten obrambni sistem in na krizno območje pošlje za to pristojne celice.

Kri je vrelec našega življenja. Skrbi za delovanje našega telesa in organov, za našo agilnost, storilnost in zdravje. V krvi so namreč zbrane vse pomembne hranilne snovi in goriva, ki jih potrebujemo za zdravo življenje.

Človeško telo je kompleksen izdelek brez pravih navodil za uporabo. Vsi deli telesa delujejo skupaj in nič ni izolirano. Premalo gibanja, stresen način življenja, strupi iz okolja, slaba kakovost hrane, premalo uživanja vlaknin, vse to škoduje našemu telesu. Veliko ljudi si predstavlja, da lahko en izdelek prehranskega dopolnila reši vse naše tegobe. Žal pa en izdelek ne more optimalno vplivati na naše telo. Naše telo deluje najbolje, ko vsi sistemi delujejo skupaj. Z eno besedo, s sistematsko izbiro prehranskih dopolnil do vidnih rezultatov.

Srce je biološka črpalka z neverjetno vzdržljivostjo in glede na obremenjenost ima izjemno dolgo življenjsko dobo. Črpalna funkcija je brez dvoma najpomembnejša vloga srca. Srce je z avtonomnim živčnim sistemom povezano neposredno ali posredno z vsemi organi v telesu. Ta povezanost mu omogoča, da vsak trenutek črpa ravno pravo količino krvi. Vsak dan srce prečrpa približno 10.000 litrov krvi, količino pa prilagaja aktivnosti telesa. Med veliko telesno obremenitvijo črpa 5-krat več krvi kot v mirovanju.

Srce je žleza z notranjim izločanjem, ki izloča hormone, ki pomagajo uravnavati obtok krvi, krvni tlak in izločanje seča.

Biološka črpalka z neverjetno vzdržljivostjo

Srce lahko primerjamo z dvema črpalkama, ki sta med seboj povezani. Zato govorimo o desni in levi strani srca ali pa poenostavljeno o desnem in levem srcu. Vsak del srca je sestavljen iz dveh votlin: preddvora, ki ima predvsem rezervoarno funkcijo, le v manjši meri črpalno, in prekata, ki ima predvsem črpalno funkcijo. V levo stran srca priteka s kisikom obogatena kri iz pljuč. Levi prekat jo črpa ali iztiska v glavno arterijo, ki gre iz srca in jo imenujemo aorta. Aorta se razveji v številne manjše arterije, ki pripeljejo do vseh organov v telesu kri, bogato s kisikom in hranili. Iz organov gre kri po drobnih venah, ki se združujejo v vse večje vene in na koncu v dve veliki veni, ki dovajata kri, ki je oddala kisik in hranila celicam, v desno srce. Desno srce pa ima nalogo, da “porabljeno” kri črpa v pljučni obtok, kjer se ponovno obogati s kisikom, odda pa ogljikov dioksid.